Jedro

Tožnik ugotovljenemu dejanskem stanju ne ugovarja, temveč le pavšalno zatrjuje, da se ne strinja z odločitvijo. Svoje tožbene ugovore bi moral konkretno argumentirati, sicer sodišče njihove utemeljenosti ne more preizkusiti. Zgolj pavšalno navaja tudi kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih ne utemelji niti ne konkretizira, zato sodišče tudi utemeljenosti teh ugovorov ne more preizkusiti.

Na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč kumulativno izpolnjevati tako finančni kot tudi objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje samo po sebi še ne daje pravice do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za razrešitev odvetnika A.A. iz Ljubljane, ki mu je bil z odločbo št. Bpp 1808/2008 z dne 11. 2. 2009 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet v zvezi z vložitvijo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) ter nadalje po presoji odvetnika za samo vložitev pritožbe na ESČP. V obrazložitvi navaja, da je po vpogledu v predmetni spis ugotovila, da je predlog z dne 5. 5. 2010 za razrešitev odvetnika neutemeljen, saj je bila BPP v celoti opravljena že dne 8. 6. 2009, ko je odvetnik predložil dokazila o opravljeni BPP skupaj z izpolnjeno napotnico. Glede na obseg dodeljene BPP ni razlogov za postavitev novega odvetnika, zato je predmetni tožnikov predlog zavrnila kot neutemeljen.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bi lahko tožbo pravilno popravil. Šele s pomočjo pravne pomoči bi lahko navedel vsa dejstva. ki utemeljujejo verjetnost uspeha in tako sodišču dokazal, da so navedbe tožene stranke nepravilne. Ker mu ni nudena ustrezna pravna pomoč za reševanje sporov so vse odločitve nepravilne in ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi. Kršeni sta tudi Ustava Republike Slovenije in EKČP. Prilaga kopijo dopisa ESČP z dne 6. 7. 2010 (tožbena priloga A1). Pojasnjuje tudi, da je prejemnik socialne pomoči, zaradi česar prosi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožnikov predlog z dne 5. 5. 2010 za razrešitev odvetnika A.A. iz Ljubljane zavrnila.

V obravnavani zadevi je predmet spora uvodoma navedena odločba tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikov predlog z dne 5. 5. 2010 za razrešitev predhodno postavljenega odvetnika za nudenje tožniku odobrene BPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse, za odločitev v zadevi, pomembne okoliščine. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka. Tožena stranka je svojo odločitev obrazložila v zadostni meri skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa, zato sodišče sledi njeni utemeljitvi in v svoji sodbi ne bo ponavljalo njenih razlogov (2. odstavek 71. člena ZUS-l). Sicer pa tožnik ugotovljenemu dejanskem stanju ne ugovarja, v tožbi le pavšalno zatrjuje, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Pri tem niti ne navaja, zakaj meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožnik bi moral svoje tožbene ugovore konkretno argumentirati, sicer sodišče utemeljenosti le-teh ne more preizkusiti. Tožnik tudi zgolj pavšalno navaja kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih ne utemelji niti ne konkretizira, zato sodišče utemeljenosti teh ugovorov ne more preizkusiti.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj mu sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč. Sodišče tožniku pojasnjuje, da v okviru izvrševanja svojih z Ustavo določenih pristojnosti v smislu zagotavljanja sodnega varstva pravic posameznikov na podlagi 157. člena v povezavi z 2. odstavkom 3. člena Ustave o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni pristojno odločati, za rešitev te njegove vloge je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ki o prošnji odloči z upravno odločbo, zoper katero je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu.

Na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč kumulativno izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje tožnika, ki je v postopku sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožniku sodišče le še pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, ne da bi se še posebej opredeljevalo do tožbenih navedb o tem, da odločitve Upravnega sodišča RS ne temeljijo na zakoniti podlagi in da kršijo Ustavo ter EKČP, ker so te navedbe posplošene oziroma povsem nekonkretizirane.