Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

Institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

Institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

Institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

Institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo toženke, št. 2142-5230/2024/6 (1222-20) z dne 11. 2. 2025, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno, ugotovila, da z izvršljivostjo te odločbe postane bivanje tožnika v Republiki Sloveniji nezakonito in mu določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod. Hkrati je odločila, da če tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, držav članic EU in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v navedenem roku, se ga s teh območij odstrani v Republiko Alžirijo in se mu določi prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta.

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo toženke, št. 2142-5230/2024/6 (1222-20) z dne 11. 2. 2025, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno, ugotovila, da z izvršljivostjo te odločbe postane bivanje tožnika v Republiki Sloveniji nezakonito in mu določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod. Hkrati je odločila, da če tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, držav članic EU in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v navedenem roku, se ga s teh območij odstrani v Republiko Alžirijo in se mu določi prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta.

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo toženke, št. 2142-5230/2024/6 (1222-20) z dne 11. 2. 2025, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno, ugotovila, da z izvršljivostjo te odločbe postane bivanje tožnika v Republiki Sloveniji nezakonito in mu določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod. Hkrati je odločila, da če tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, držav članic EU in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v navedenem roku, se ga s teh območij odstrani v Republiko Alžirijo in se mu določi prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta.

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo toženke, št. 2142-5230/2024/6 (1222-20) z dne 11. 2. 2025, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno, ugotovila, da z izvršljivostjo te odločbe postane bivanje tožnika v Republiki Sloveniji nezakonito in mu določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod. Hkrati je odločila, da če tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, držav članic EU in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v navedenem roku, se ga s teh območij odstrani v Republiko Alžirijo in se mu določi prepoved vstopa na navedena območja za obdobje enega leta.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da sta podana razloga iz prve in druge alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, in ker prihaja iz varne izvorne države (61. člen tega zakona). Glede obstoja teh razlogov se je na podlagi 71. člena ZUS-1 sklicevalo na utemeljitev v odločbi toženke. Ocenilo je še, da so tožbene navedbe, da se je odločil oditi iz države, ker bodo stvari še eskalirale in ne bi bil varen tudi v drugem kraju, pavšalne, zato jih ni moglo preizkusiti. Tožnik namreč ni pojasnil, kaj oziroma kateri konkreten dogodek je po petih letih sporov glede zemlje in groženj pretehtal, da je bil prisiljen zapustiti izvorno državo. Pritrdilo je toženki, da že obdobje petih let, v katerem naj bi tožnik prejemal grožnje sorodnikov, kaže, da očitno te niso bile hujše, prav tako institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov. Presodilo je še, da tožnik ni upravičen do mednarodne zaščite niti zaradi težkega ekonomskega položaja, saj gre za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Toženka je pravilno zaključila tudi, da je Alžirija za tožnika varna izvorna država.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da sta podana razloga iz prve in druge alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, in ker prihaja iz varne izvorne države (61. člen tega zakona). Glede obstoja teh razlogov se je na podlagi 71. člena ZUS-1 sklicevalo na utemeljitev v odločbi toženke. Ocenilo je še, da so tožbene navedbe, da se je odločil oditi iz države, ker bodo stvari še eskalirale in ne bi bil varen tudi v drugem kraju, pavšalne, zato jih ni moglo preizkusiti. Tožnik namreč ni pojasnil, kaj oziroma kateri konkreten dogodek je po petih letih sporov glede zemlje in groženj pretehtal, da je bil prisiljen zapustiti izvorno državo. Pritrdilo je toženki, da že obdobje petih let, v katerem naj bi tožnik prejemal grožnje sorodnikov, kaže, da očitno te niso bile hujše, prav tako institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov. Presodilo je še, da tožnik ni upravičen do mednarodne zaščite niti zaradi težkega ekonomskega položaja, saj gre za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Toženka je pravilno zaključila tudi, da je Alžirija za tožnika varna izvorna država.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da sta podana razloga iz prve in druge alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, in ker prihaja iz varne izvorne države (61. člen tega zakona). Glede obstoja teh razlogov se je na podlagi 71. člena ZUS-1 sklicevalo na utemeljitev v odločbi toženke. Ocenilo je še, da so tožbene navedbe, da se je odločil oditi iz države, ker bodo stvari še eskalirale in ne bi bil varen tudi v drugem kraju, pavšalne, zato jih ni moglo preizkusiti. Tožnik namreč ni pojasnil, kaj oziroma kateri konkreten dogodek je po petih letih sporov glede zemlje in groženj pretehtal, da je bil prisiljen zapustiti izvorno državo. Pritrdilo je toženki, da že obdobje petih let, v katerem naj bi tožnik prejemal grožnje sorodnikov, kaže, da očitno te niso bile hujše, prav tako institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov. Presodilo je še, da tožnik ni upravičen do mednarodne zaščite niti zaradi težkega ekonomskega položaja, saj gre za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Toženka je pravilno zaključila tudi, da je Alžirija za tožnika varna izvorna država.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da sta podana razloga iz prve in druge alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, in ker prihaja iz varne izvorne države (61. člen tega zakona). Glede obstoja teh razlogov se je na podlagi 71. člena ZUS-1 sklicevalo na utemeljitev v odločbi toženke. Ocenilo je še, da so tožbene navedbe, da se je odločil oditi iz države, ker bodo stvari še eskalirale in ne bi bil varen tudi v drugem kraju, pavšalne, zato jih ni moglo preizkusiti. Tožnik namreč ni pojasnil, kaj oziroma kateri konkreten dogodek je po petih letih sporov glede zemlje in groženj pretehtal, da je bil prisiljen zapustiti izvorno državo. Pritrdilo je toženki, da že obdobje petih let, v katerem naj bi tožnik prejemal grožnje sorodnikov, kaže, da očitno te niso bile hujše, prav tako institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov. Presodilo je še, da tožnik ni upravičen do mednarodne zaščite niti zaradi težkega ekonomskega položaja, saj gre za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Toženka je pravilno zaključila tudi, da je Alžirija za tožnika varna izvorna država.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi in odločbo toženke odpravi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da njegova prošnja ne bi smela biti zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je bilo ogroženo njegovo življenje. V Alžiriji ni mogel več živeti, ker je prejemal grožnje s smrtjo in provokacije, zato je moral biti skrajno pozoren, da ne bi bil ponovno žrtev napada. Tudi policija mu ni mogla pomagati. V Evropo ni prišel, da bi živel udobno življenje, ampak da bi lahko preživel. Ne strinja se, da je Alžirija zanj varna država, saj je bil žrtev poskusa umora, policija pa mu ni pomagala.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi in odločbo toženke odpravi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da njegova prošnja ne bi smela biti zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je bilo ogroženo njegovo življenje. V Alžiriji ni mogel več živeti, ker je prejemal grožnje s smrtjo in provokacije, zato je moral biti skrajno pozoren, da ne bi bil ponovno žrtev napada. Tudi policija mu ni mogla pomagati. V Evropo ni prišel, da bi živel udobno življenje, ampak da bi lahko preživel. Ne strinja se, da je Alžirija zanj varna država, saj je bil žrtev poskusa umora, policija pa mu ni pomagala.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi in odločbo toženke odpravi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da njegova prošnja ne bi smela biti zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je bilo ogroženo njegovo življenje. V Alžiriji ni mogel več živeti, ker je prejemal grožnje s smrtjo in provokacije, zato je moral biti skrajno pozoren, da ne bi bil ponovno žrtev napada. Tudi policija mu ni mogla pomagati. V Evropo ni prišel, da bi živel udobno življenje, ampak da bi lahko preživel. Ne strinja se, da je Alžirija zanj varna država, saj je bil žrtev poskusa umora, policija pa mu ni pomagala.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi in odločbo toženke odpravi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da njegova prošnja ne bi smela biti zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je bilo ogroženo njegovo življenje. V Alžiriji ni mogel več živeti, ker je prejemal grožnje s smrtjo in provokacije, zato je moral biti skrajno pozoren, da ne bi bil ponovno žrtev napada. Tudi policija mu ni mogla pomagati. V Evropo ni prišel, da bi živel udobno življenje, ampak da bi lahko preživel. Ne strinja se, da je Alžirija zanj varna država, saj je bil žrtev poskusa umora, policija pa mu ni pomagala.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Po 20. členu ZMZ-1 mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite (prvi odstavek). Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona (drugi odstavek).

6. Po 20. členu ZMZ-1 mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite (prvi odstavek). Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona (drugi odstavek).

6.Po 20. členu ZMZ-1 mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite (prvi odstavek). Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona (drugi odstavek).

6.Po 20. členu ZMZ-1 mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite (prvi odstavek). Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona (drugi odstavek).

7. Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek). Resna škoda po 28. členu ZMZ-1 zajema smrtno kazen ali usmrtitev (prva alineja); mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi (druga alineja) ter resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih (tretja alineja).

7.Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek). Resna škoda po 28. členu ZMZ-1 zajema smrtno kazen ali usmrtitev (prva alineja); mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi (druga alineja) ter resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih (tretja alineja).

7.Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek). Resna škoda po 28. členu ZMZ-1 zajema smrtno kazen ali usmrtitev (prva alineja); mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi (druga alineja) ter resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih (tretja alineja).

7.Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek). Resna škoda po 28. členu ZMZ-1 zajema smrtno kazen ali usmrtitev (prva alineja); mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi (druga alineja) ter resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih (tretja alineja).

8. Na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 pristojni organ prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan razlog iz 52. člena tega zakona. V 52. členu ZMZ-1 je med drugim določeno, da se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja) ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (druga alineja).

8.Na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 pristojni organ prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan razlog iz 52. člena tega zakona. V 52. členu ZMZ-1 je med drugim določeno, da se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja) ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (druga alineja).

8.Na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 pristojni organ prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan razlog iz 52. člena tega zakona. V 52. členu ZMZ-1 je med drugim določeno, da se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja) ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (druga alineja).

8.Na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 pristojni organ prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan razlog iz 52. člena tega zakona. V 52. členu ZMZ-1 je med drugim določeno, da se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja) ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (druga alineja).

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bil v Alžiriji življenjsko ogrožen zaradi groženj sorodnikov, pri čemer pa ne pojasni, zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani sodbi storilo Upravno sodišče. To se je do njih opredelilo in pravilno presodilo, da glede na dolgo obdobje, v katerem naj bi grožnje prejemal, te niso bile hujše, zakaj naj bi se situacija poslabšala, pa pritožnik ni pojasnil.

10. Glede tožbenih navedb, da mu policija pri njegovih težavah ni pomagala, je Upravno sodišče pravilno pritrdilo ugotovitvi toženke, da je tožnik po fizičnem napadu (ki se je zgodil pet let preden je zapustil Alžirijo) zadevo prijavil policiji, ki jo je nato predala sodišču. Po presoji Vrhovnega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da mu policija pri njegovih težavah ni mogla pomagati, saj je ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Glede navedb, da se nato na sodišču ni zgodilo nič zaradi vpliva enega od bratrancev, Vrhovno sodišče pritrjuje Upravnemu sodišču, da tožnik tega vpliva ni konkretiziral, niti izkazal. Temu zaključku pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Pravilno je tudi stališče Upravnega sodišča, da institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

10.Glede tožbenih navedb, da mu policija pri njegovih težavah ni pomagala, je Upravno sodišče pravilno pritrdilo ugotovitvi toženke, da je tožnik po fizičnem napadu (ki se je zgodil pet let preden je zapustil Alžirijo) zadevo prijavil policiji, ki jo je nato predala sodišču. Po presoji Vrhovnega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da mu policija pri njegovih težavah ni mogla pomagati, saj je ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Glede navedb, da se nato na sodišču ni zgodilo nič zaradi vpliva enega od bratrancev, Vrhovno sodišče pritrjuje Upravnemu sodišču, da tožnik tega vpliva ni konkretiziral, niti izkazal. Temu zaključku pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Pravilno je tudi stališče Upravnega sodišča, da institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

10.Glede tožbenih navedb, da mu policija pri njegovih težavah ni pomagala, je Upravno sodišče pravilno pritrdilo ugotovitvi toženke, da je tožnik po fizičnem napadu (ki se je zgodil pet let preden je zapustil Alžirijo) zadevo prijavil policiji, ki jo je nato predala sodišču. Po presoji Vrhovnega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da mu policija pri njegovih težavah ni mogla pomagati, saj je ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Glede navedb, da se nato na sodišču ni zgodilo nič zaradi vpliva enega od bratrancev, Vrhovno sodišče pritrjuje Upravnemu sodišču, da tožnik tega vpliva ni konkretiziral, niti izkazal. Temu zaključku pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Pravilno je tudi stališče Upravnega sodišča, da institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

10.Glede tožbenih navedb, da mu policija pri njegovih težavah ni pomagala, je Upravno sodišče pravilno pritrdilo ugotovitvi toženke, da je tožnik po fizičnem napadu (ki se je zgodil pet let preden je zapustil Alžirijo) zadevo prijavil policiji, ki jo je nato predala sodišču. Po presoji Vrhovnega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da mu policija pri njegovih težavah ni mogla pomagati, saj je ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Glede navedb, da se nato na sodišču ni zgodilo nič zaradi vpliva enega od bratrancev, Vrhovno sodišče pritrjuje Upravnemu sodišču, da tožnik tega vpliva ni konkretiziral, niti izkazal. Temu zaključku pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Pravilno je tudi stališče Upravnega sodišča, da institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju zasebnih sporov.

11.Pritožnik nasprotuje tudi presoji Upravnega sodišča, da je Alžirija zanj varna izvorna država, pri tem pa ponovno navaja, da mu policija ob fizičnem napadu ni pomagala. Do teh navedb se je Vrhovno sodišče že opredelilo v prejšnji točki in presodilo, da so neutemeljene.

11.Pritožnik nasprotuje tudi presoji Upravnega sodišča, da je Alžirija zanj varna izvorna država, pri tem pa ponovno navaja, da mu policija ob fizičnem napadu ni pomagala. Do teh navedb se je Vrhovno sodišče že opredelilo v prejšnji točki in presodilo, da so neutemeljene.

11.Pritožnik nasprotuje tudi presoji Upravnega sodišča, da je Alžirija zanj varna izvorna država, pri tem pa ponovno navaja, da mu policija ob fizičnem napadu ni pomagala. Do teh navedb se je Vrhovno sodišče že opredelilo v prejšnji točki in presodilo, da so neutemeljene.

11. Pritožnik nasprotuje tudi presoji Upravnega sodišča, da je Alžirija zanj varna izvorna država, pri tem pa ponovno navaja, da mu policija ob fizičnem napadu ni pomagala. Do teh navedb se je Vrhovno sodišče že opredelilo v prejšnji točki in presodilo, da so neutemeljene.

12.Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1) .

12.Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1) .

12.Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1) .

12. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1) .

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 52, 52-1

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 52, 52-1

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 52, 52-1

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 52, 52-1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.