Jedro

V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po ZD, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje.

V postopku vračanja premoženja po ZPVAS se je pokojnemu članu agrarne skupnosti vrnilo le tiste pravice in v tistem obsegu, ki so mu bile odvzete s podržavljanjem. Če je bilo premoženje ob podržavljanju v obliki skupne lastnine, se je na vrnjenem premoženju vzpostavila skupna lastnina.

Če ima zapustnik pravnega naslednika, ne gre za zapuščino brez dedičev; uporaba določbe petega odstavka 8. člena ZPVAS oziroma prvega odstavka 51. člena ZAgrS tako ne bi prišla v poštev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po pokojnem zapustniku obsega v izreku sklepa naštete nepremičnine, kjer je vknjižena skupna lastninska pravica, odločilo, da so navedene nepremičnine last pritožnice in odredilo, da se nanje vknjiži lastninska pravica.

2.Udeleženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka ter nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Napačna je dejanska ugotovitev, da naj zapustnikovi dediči ne bi bili znani. S tem zaključkom se je prvostopenjsko sodišče prehitro zadovoljilo. Pri tem pa ni niti poskušalo ugotoviti obstoja dedičev in pridobiti njihove podatke, čeprav je pritožnica na zapuščinski obravnavi na njihov obstoj opozorila. Zaradi napačne ugotovitve navedenega dejstva je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče bi lahko ukrep vabljenja potencialnih dedičev z oklicem v Uradnem listu RS uporabilo šele subsidiarno, če se dediča na drug primeren način ne bi dalo ugotoviti. Napačno pa je prvostopenjsko sodišče uporabilo tudi določila 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS). Občina postane lastnica premoženja članov agrarne skupnosti, če ne ti ne njihovi dediči ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti. V obravnavani zadevi pa je pokojni zapustnik oziroma njegovi pravni nasledniki vrnitev premoženjskih pravic uveljavljal.

3. Pritožba je utemeljena.

3.4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da so bile zapustniku v postopku vračanja premoženja po ZPVAS, ki je denacionalizacijski predpis lex specialis, vrnjene premoženjske pravice, ki jih je imel kot član Agrarne skupnosti X. V izreku izpodbijanega sklepa je ugotovilo, da je na navedenem premoženju (v izreku sklepa naštetih nepremičninah) vknjižena skupna lastninska pravica. V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po Zakonu o dedovanju (ZD), vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Sodišče prve stopnje je odločilo, da nepremičnine, kjer je vknjižena skupna lastninska pravica članov omenjene agrarne skupnosti, pripadejo pritožnici (občini) in tudi odredilo, da se pri nepremičninah vknjiži lastninska pravica na pritožnico. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da se je v postopku vračanja premoženja po ZPVAS pokojnemu članu agrarne skupnosti vrnilo le tiste pravice in v tistem obsegu, ki so mu bile odvzete s podržavljanjem. Če je bilo premoženje ob podržavljanju v obliki skupne lastnine, se je na vrnjenem premoženju vzpostavila skupna lastnina. Iz prve alineje izpodbijanega sklepa izhaja, da je vsebina zapustniku vrnjene premoženjske pravice skupna lastnina članov agrarne skupnosti. Le v tem obsegu bi torej lahko občina na podlagi petega odstavka 8. člena ZPVAS ali prvega odstavka 51. člena Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS) postala lastnica zapustnikove premoženjske pravice.

4.5. Sodišče prve stopnje se je v razlogih izpodbijanega sklepa sklicevalo na obe določili omenjenih zakonov, vendar pa pritožba pravilno opozarja, da njuna uporaba temelji na nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Po določilu prvega odstavka 51. člena ZAgrS postane zapuščina brez dedičev last občine, kjer ima agrarna skupnost sedež. Po določilu petega odstavka 8. člena ZPVAS pa postane občina lastnica nepremičnin bivše skupnosti na območju katere nepremičnine ležijo, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti. Pritožnica je že na zapuščinski obravnavi opozorila sodišče, da je bil pravni naslednik zapustnika v postopku na upravni enoti znan in je uveljavljal vračanje premoženjskih pravic zapustnika kot člana agrarne skupnosti. Iz odločbe RS, Upravne enote Jesenice, št. 321-21/98 z dne 5. 6. 1998 izhaja, da je med pravnimi nasledniki upravičencev, ki so uveljavljali pravico do ponovne vzpostavitve Agrarne skupnosti X, navedena tudi A. A., naslov ... (isti naslov kot ga ima zapustnik), kar pomeni, da uporaba določbe petega odstavka 8. člena ZPVAS ne bi prišla v poštev, prav tako pa tudi ne prvega odstavka 51. člena ZAgrS, saj v primeru, če zapustnik ima pravnega naslednika, ne gre za zapuščino brez dedičev.

5.6. Glede na navedeno je utemeljen pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba se tako izkaže za utemeljeno, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti navedene pomanjkljivosti, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 163. členom ZD).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------

(1) Uradni list RS št. 5/1994 s spremembami.

(2) Uradni list RS št. 74/2015.