Jedro

Vrednost spornega predmeta se določi zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti sodišča, pravice do revizije, odmere sodnih taks in pravdnih stroškov. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je to v obravnavanem primeru, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga tožeča stranka navede v tožbi (44. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se vsi učinki odstopa dednega deleža, ki ga je dne 12. 1. 2016 tožeča stranka odstopila v korist tožene stranke in s katero je tožeča stranka toženi stranki neodplačno odstopila svoj dedni delež po dne 16. 2. 2004 umrli S. G., roj. 31. 12. 1969, nazadnje stanujoči Š. c. 120, M., ki ga predstavlja 1/4 nepremičnine z ID znakom -19/6-0, razveljavijo in so kot taki brez pravnih učinkov v razmerju do stečajne mase tožeče stranke v osebnem stečaju (I točka izreka). Pri nepremičnini z ID znakom -19/6-0 je dovolilo izbris lastninske pravice tožene stranke do 1/4 in dovolilo vpis vknjižbe lastninske pravice do 1/4 v korist tožeče stranke (II točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 950,74 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka (III točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da se tožena stranka strinja z odločitvijo sodišča glede razdelitve nepremičnine, vendar se ne strinja z vrednostjo na podlagi izdane sodbe. S predmetno pritožbo izpodbija znesek vrednosti, ki po navedeni sodbi znaša 6.000,00 EUR. Glede na to, da je Okrožno sodišče v Mariboru dovolilo izbris lastninske pravice tožene stranke do 1/4 in dovolilo vpis lastninske pravice do 1/4 v korist tožeče stranke, je potrebno istočasno upoštevati tudi sorazmerno znižanje vrednosti deleža in sicer znaša vrednost deleža 3.000,00 EUR in ne 6.000,00 EUR, kot je to napačno navedeno v predmetni sodbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugotovi, da vrednost dednega deleža na nepremičnini v višini 1/4 znaša 3.000,00 EUR, ter da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter izda sodbo, na podlagi katere znaša vrednost dednega deleža nepremičnine 3.000,00 EUR.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja.

6. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni odločalo in presojalo vrednosti nepremičnine, ki je predmet obravnavanega izpodbojnega zahtevka. Znesek 6.000,00 EUR, ki ga tožena stranka izpostavlja v pritožbi in mu nasprotuje, predstavlja le vednost spornega predmeta predmetne zadeve. Vrednost spornega predmeta se določi zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti sodišča, pravice do revizije, odmere sodnih taks in pravdnih stroškov. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je to v obravnavanem primeru, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga tožeča stranka navede v tožbi (44. člen ZPP). Tožeča stranka je v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 6.000,00 EUR, upoštevaje v zapuščinskem postopku na 12.000,00 EUR ocenjeno vrednost 1/2 predmetne nepremičnine.

7. Tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni navajal, da bi tožeča stranka navedla očitno previsoko vrednost spornega predmeta, da bi to morebiti terjalo presojo prvostopnega sodišča, ki bi se najpozneje na glavni obravnavi, pred začetkom obravnavane glavne stvari, prepričalo o pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, zato v tožbi določena vrednost sedaj več ne more biti predmet pritožbene presoje.

8. Glede na obrazloženo, ko tožena stranka samemu izreku sodbe ne nasprotuje, vrednost spornega predmeta pa na izrek sodbe nima nobenega vpliva, je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadla, ker le ti niso bili priglašeni, tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, pa sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP).