Jedro

Ob upoštevanju določbe 2. odst. 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Ker je toženec v zvezi z obrestnim delom zahtevka podal le pavšalen ugovor, ga sodišče ne bi smelo upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10561/2008 z dne 29.11.2008 v 1. odst. izreka v veljavi tudi za znesek 398,77 EUR z zamudnimi obrestmi, tekočimi od 27.11.2008 dalje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka na prvi stopnji v znesku 293,56 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 253,82 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 10561/2008 z dne 29.11.2008 v veljavi v 1. odst. izreka za znesek 502,10 EUR z zamudnimi obrestmi od 27.11.2008 dalje. V presežku, to je za znesek 398,77 EUR z zamudnimi obrestmi, tekočimi od 27.11.2007 dalje, je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov izvršilnega postopka je odločilo, da ostane odločitev v sklepu o izvršbi v veljavi, vsaka stranka pa trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Proti zavrnilnemu delu sodbe se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v veljavi tudi za znesek v višini 398,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.11.2007 dalje do plačila ter, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške oziroma podrejeno predlaga, da sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi pojasnjuje, da je ugotovitev prvostopnega sodišča, da vtoževanega zneska, ki ga je sodišče zavrnilo, ni mogoče preizkusiti, ker tožeča stranka ni navedla niti v kakšni višini in kdaj je posamezen račun zapadel v plačilo, niti do kdaj so obračunane obresti in od katerega zneska glede na izvedena delna plačila, zmotna. Tožeča stranka je v svojih pisnih vlogah podala svojo trditveno in dokazno podlago v skladu z določili ZPP. Navedla je, da dolžnik poleg glavnice na dan vložitve predloga za izvršbo dolguje tudi obračunane zakonske zamudne obresti in v dokaz svoje trditve tudi predložila razširjen oziroma specificiran račun za zamudne obresti z dne 25.11.2008, iz katerega je jasno razvidno, kako so se obresti obračunale, v katerem obdobju od zapadlosti, do katerega datuma, po kateri obrestni stopnji ter znesek zakonskih zamudnih obresti. Dejstvo, da je tožeča stranka predložila račun kot dokaz, hkrati predstavlja navedbe oziroma trditve tožeče stranke v zvezi z določili ZPP, čeprav predložene v obliki posebne listine poleg odgovora na ugovor. Iz slednjega računa so razvidni zapadlost, obrestna mera ter znesek višine zamudnih obresti. Nenazadnje pa tožeča stranka še pripominja, da je pravilnost izračuna obresti stvar uporabe materialnega prava. Sicer pa tožena stranka izračunu obresti ni nikoli ugovarjala, zatrjevala je le, da se iz predloženih listin ne znajde ter, da niso razvidni datumi zapadlosti ter kateri zneski, naj bi se s posameznimi delnimi plačili krili, kar pa glede na predhodno pojasnilo predstavljale pavšalen ugovor. Glede na pritožbo zoper zavrnilni del sodbe tožeča stranka izpodbija tudi izrek o stroških, saj bi v primeru njenega uspeha s celotno vtoževano terjatvijo morala tožena stranka povrniti tožeči stranki vse stroške postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, saj meni, da je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi dela zahtevka pravilna, pritožbeni razlogi pa niso podani. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Predmet pritožbene obravnave je zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek v znesku 398,77 EUR iz naslova obračunanih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov obveznosti iz naslova poslovanja s P. kartico do dneva obračuna obresti pred vložitvijo predloga za izvršbo z obrestmi od 27.11.2007 dalje. Kot razlog zavrnitve je navedlo, da se terjatev po višini glede obračuna zamudnih obresti ne more preizkusiti, saj je tožeča stranka zgolj navedla, da je obračunala zamudne obresti v višini 398,77 EUR do vložitve predloga za izvršbo iz naslova z zamudo plačanih obveznosti, pri čemer pa ni navedla, v kakšni višini in kdaj je posamezen račun zapadel v plačilo, niti do kdaj so obračunane obresti in od katerega zneska, glede na delna plačila, tako, da ga sodišče ne more preizkusiti niti na podlagi predloženega obračuna obresti, kar pa ne more nadomestiti njenih trditvenih navedb, saj je trditveno in dokazno breme na njeni strani.

Po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev prvostopnega sodišča obremenjena s kršitvijo postopka absolutne narave iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj so zgoraj navedene ugotovitve v nasprotju z listinami v spisu, posledično pa je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je tožeča stranka odgovoru na ugovor priložila račun za zamudne obresti in se v trditvah nanj sklicevala. Iz računa izhajajo datumi zapadlosti posameznih računov, obrestne mere, zneski obračunanih obresti po posameznih mesecih ter končna vsota, ki je predmet zahtevka. Toženec izračunu obresti ni ugovarjal, saj je v pripravljalni vlogi z dne 8.4.2008 navedel le, da tožeča stranka terja obresti od obresti, kar je v nasprotju z OZ. Ob upoštevanju določbe 2. odst. 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Ker je toženec v zvezi z obrestnim delom zahtevka podal le pavšalen ugovor, ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec do tožeče stranke ni poravnal vseh obveznosti iz naslova poslovanja s P. kartico in iz naslova nakupa blaga na obroke, del obveznosti pa je poravnal z zamudo. Tožeča stranka je zato upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti, ki jih je obračunala od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, tako na podlagi sklenjenih pogodb kot določbe 378. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožeča stranka je obresti obračunala v skladu z veljavnimi predpisi, ki so do 28.6.2003 predvidevali konformni način obračuna, od tedaj dalje pa linearnega. Zato je ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka zahtevala obresti od obresti, neutemeljen. Ob upoštevanju določbe 381. člena OZ je tožeča stranka od neplačanih obresti upravičena do plačila procesnih obresti od vložitve zahtevka za njihovo plačilo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani obdržalo v veljavi tudi za znesek obračunanih obresti od dneva zapadlosti do vložitve predloga za izvršbo v skupnem znesku 398,77 EUR. Ob tem je potrebno pojasniti, da je pri datumu, od katerega tečejo procesne obresti, v sodbi prvostopnega sodišča prišlo do pomote v letnici. Tožeča stranka je namreč zahtevala zamudne obresti od zneska 900,87 EUR, od 27.11.2008 dalje. Sodišče prve stopnje je v ugodilnem delu (1. odst. 1. točke izreka) sledilo tožbenemu zahtevku in obresti od zneska 502,10 EUR priznalo od 27.11.2008. V zavrnilnem delu (2. odst. 1. točke izreka), pa je navedlo datum 27.11.2007, katerega tožeča stranka omenja tudi v pritožbi in predlaga ugoditev zahtevku od tega datuma dalje, kar je v nasprotju s tožbenim predlogom. Ob upoštevanju navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo upoštevalo ob predpostavki, da je v navedbi letnice prišlo do očitne pisne pomote, ki jo je mogoče kadarkoli popraviti in tožbenemu zahtevku ugodilo v skladu s tožbenim predlogom.

Zaradi spremembe sodbe je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odst. 165. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Tožeča stranka je z zahtevkom na prvi stopnji in s pritožbo uspela v celoti, zato ji je toženec v skladu z določbo 1. odst. 154. člena ZPP dolžan povrniti vse stroške postopka na prvi in drugi stopnji. Tožeči stranki so nastali stroški v postopku na prvi stopnji v višini 293,56 EUR. Razvidni so iz specificiranega stroškovnika v spisu (A17) in se nanašajo na nagrado in potne stroške odvetnika, materialne stroške in sodno takso. V pritožbenem postopku so tožeči stranki nastali stroški v višini 253,82 EUR (139,82 EUR na račun nagrade in stroškov odvetnika ter 114,00 EUR na račun sodne takse za pritožbo).

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, toženec sam nosi stroške odgovora na pritožbo.