Jedro

Če upniki predlagatelji umaknejo upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek. Tudi če do umika upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave pride po začetku postopka prisilne poravnave, sodišče po posebnem pravilu, določenem v petem odstavku 221.j člena ZFPPIPP ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se razveljavi sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom B., d. o. o., mat. št. ..., davčna št. ..., in se postopek prisilne poravnave nad dolžnikom ustavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 74) postopek prisilne poravnave ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom B., d. o. o., mat. št. ..., davčna št. ... ter odločilo, da A. A., ki je bil imenovan za upravitelja v postopku prisilne poravnave, nadaljuje z delom kot upravitelj v stečajnem postopku.

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 14. 6. 2019 (PD 10) na predlog upnikov predlagateljev izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Dne 3. 9. 2019 (PD 60) so predlagatelji vložili predlog za podaljšanje roka za vložitev naknadnega predloga prisilne poravnave. Rok je sodišče s sklepom z dne 6. 9. 2019 (PD 62) podaljšalo do vključno 14. 11. 2019. Predlagatelji so vložili nepopoln naknadni predlog prisilne poravnave, sodišče pa jih je s sklepom z dne 19. 11. 2019 (PD 72) pozvalo na dopolnitev naknadnega predloga prisilne poravnave skladno z določili sedmega odstavka 221.k člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Sklep o dopolnitvi je bil predlagateljem vročen 21. 11. 2019. Dan pred iztekom roka za dopolnitev naknadnega predloga prisilne poravnave so upniki predlagatelji vložili umik predloga prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da po pravnomočnem začetku postopka upniške prisilne poravnave, ustavitev postopka prisilne poravnave, ne da bi se hkrati začel stečajni postopek nad dolžnikom, ni več mogoča. Sklicevalo se je na določila drugega odstavka 149. člena ZFPPIPP in devetega odstavka 221.k člena ZFPPIPP.

3. Zoper sklep so pritožbo (PD 77) vložili upniki predlagatelji začetka postopka prisilne poravnave, ki odločitev prvostopenjskega sodišča izpodbijajo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču so predlagali, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi, podredno, da pa naj zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

4. Po mnenju pritožnikov lahko upniki umaknejo predlog za prisilno poravnavo v vsakem trenutku in posledica umika predloga ne more biti začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo petega odstavka 221.j člena ZFPPIPP, ki določa, da če predlagatelji umaknejo upniški predlog za začetek prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek. Razlaga sodišča prve stopnje, da je umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave mogoč brez posledice začetka stečajnega postopka le v fazi pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, nima opore v zakonu, zato je odločitev sodišča prve stopnje zmotna in nezakonita. Sodišče je tudi kršilo 22. člen Ustave RS.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da ima umik upniškega predloga za prisilno poravnavo v primeru, ko je sklep o začetku postopka prisilne poravnave pravnomočen in je sodišče že izdalo sklep o dopolnitvi naknadnega predloga prisilne poravnave, drugačne posledice kot pa umik predloga za začetek prisilne poravnave pred pravnomočnim začetkom postopka prisilne poravnave, je materialno pravno zmotno.

7. Za upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave veljajo posebna pravila, ki so določena v pododelku četrtega poglavja 4.8.2 ZFPPIPP.

8. Po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 188. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se postopek prisilne poravnave ustavi, ne da bi hkrati po uradni dolžnosti sodišče začelo stečajni postopek, če predlagatelj umakne predlog za prisilno poravnavo, preden sodišče izda sklep o začetku postopka prisilne poravnave ali sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga. Če pa predlagatelj umakne predlog za prisilno poravnavo potem, ko je sodišče že izdalo sklep o dopolnitvi ali sklep o začetku postopka prisilne poravnave, pa sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 149. člena ZFPPIPP.

9. Vendar pa navedeno pravilo ne pride v poštev v primeru upniškega predloga za prisilno poravnavo. V petem odstavku 221.j člena ZFPPIPP je določeno posebno pravilo glede umika upniškega predloga za prisilno poravnavo. Če upniki predlagatelji umaknejo upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek. Tudi če do umika upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave pride po začetku postopka prisilne poravnave, sodišče po posebnem pravilu, določenem v petem odstavku 221.j člena ZFPPIPP ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.1

10. Razlaga sodišča prve stopnje, da navedeno pravilo iz petega odstavka 221.j člena ZFPPIPP ne pride v poštev, če je postopek prisilne poravnave že pravnomočno začet in je sodišče upnike pozvalo na dopolnitev naknadnega predloga prisilne poravnave, v zakonskem besedilu nima podlage. Iz jezikovne razlage določila 221.j člena slednje ne izhaja. Prav tako to ne iz jezikovne razlage določila 221.k člena ZFPPIPP, na katero se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje. V skladu z 2. točko devetega odstavka 221.k člena ZFPPIPP pride ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka v poštev le v situaciji, če niti predlagatelji niti dolžnik ne dopolnijo nepopolnega naknadnega predloga za prisilno poravnavo, kot jim je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi naknadnega predloga prisilne poravnave.

11. Tudi smiselna razlaga navedenih zakonskih določil ne pripelje do zaključka sodišča prve stopnje, da po pravnomočnosti sklepa o začetku upniške prisilne poravnave postopka prisilne poravnave ni mogoče ustaviti, ne da bi bil začet stečajni postopek. Deveti odstavka 221.j člena ZFPPIPP določa specialno pravilo, da če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona v zvezi z osmim odstavkom tega člena ne založi predujma za kritje stroškov prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek. O plačilu predujma pa je odločeno v sklepu o začetku postopka prisilne poravnave in je praviloma predujem plačan po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Tudi v tem primeru je specialno pravilo za upniško prisilno poravnavo drugačno od splošnega pravila za prisilno poravnavo iz 156. člena ZFPPIPP, po katerem ima neplačilo predujma za posledico ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka.

12. Ker so upniki v obravnavanem primeru umaknili predlog za prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje zaradi umika predloga za prisilno poravnavo ustaviti postopek prisilne poravnave v skladu s petim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP.

13. Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Nina Plavšak, komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso in vzorci, poglavje 6.10.5, dostopen na spletni strani https://www.tax-fin-lex.si.