Jedro

Ker s sklepom o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico kazenski postopek ni bil pravnomočno končan, zahteva za varstvo zakonitosti glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.

Zahteve za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče vložiti zoper obtožnico, ki ni odločba sodišča, temveč akt državnega tožilca kot obtožencu nasprotne stranke.

Izrek

Zahteva obtoženega M.S. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi 1. odstavka 280. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugovor obtoženega M.S. zoper obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti z dne 24.10.2002, vloženo zoper tega in še štiri druge obtožence, zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ, zavrnil kot neutemeljen.

Zoper ta pravnomočni sklep je obtoženi M.S. dne 20.2.2003 iz razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi sicer navaja, da jo vlaga tudi zoper navedeno obtožnico, vendar je iz obrazložitve, s katero utemeljuje vloženo izredno pravno sredstvo, razvidno, da izpodbija odločitev zunajobravnavnega senata o ugovoru zoper obtožnico. Vrhovnemu sodišču predlaga, da "na seji izpodbijani pravnomočni odločbi izda sklep in obtožnico z dne 24.10.2002 razveljavi, nato pa obtožnico vrne okrožnemu državnemu tožilcu, da jo popravi in v njo zapiše le to, kar je bilo v preiskavi doslej resnično ugotovljeno oziroma dopolni tako, da razjasnitev dejanskega stanja preiskavo dopolni".

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku se sme zoper pravnomočno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva v primerih, določenih v zakonu. Izjema od tega pravila je predpisana v 4. odstavku iste zakonske določbe, po kateri se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.

Obtoženi M.S. je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora zoper obtožnico. S tem sklepom ni bil kazenski postopek pravnomočno končan, temveč je sodišče po opravljenem preizkusu ugotovilo, da so podani pogoji, da se po opravljeni glavni obravnavi odloči o morebitni obsojenčevi krivdi za kaznivo dejanje, očitano v obtožnici. Glede na pravilo, da je izjeme potrebno ozko razlagati, je povsem jasno, da v luči navedenih določb zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, ni dovoljena.

Izrednega pravnega sredstva tudi ni mogoče vložiti zoper obtožnico, ki ni odločba sodišča, temveč akt državnega tožilca kot obtožencu nasprotne stranke. Zoper obtožnico je mogoče vložiti le ugovor, kar je obtoženi M.S. tudi storil, sodišče pa je o ugovoru zoper obtožnico odločilo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zahteva obtoženega M.S. ni dovoljena in jo je zato na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.