15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 4546/2005 z dne 26. 10. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. In 98/01429 z dne 7. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Okrajno sodišče je v izvršilnem postopku odločilo, da se pritožniku (tam dolžniku) naloži plačilo izrečene denarne kazni (200.000 SIT) z rubežem, s cenitvijo in s prodajo premičnin. Naložilo mu je, naj preneha puščati stvari na nepremičnini in naj z nje odstrani določene stvari ter mu za primer neizpolnitve obveznosti izreklo poostreno denarno kazen (300.000 SIT). Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 18., 21., 22., 23., 24. in 25. člena Ustave, 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Protokola št. 12 k EKČP. Višje sodišče naj bi iz solidarnosti do kolegic arbitrarno, pavšalno, nepravilno in protiustavno zavrnilo njegovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep. Trdi, da pred Okrajnim sodiščem še nikoli ni bil deležen poštenega sojenja. Izraža svoj sum o tem, da je nasilje sodišč nad njim načrtovano. Da naj bi zanj pred sodiščema, ki sta odločali v tej zadevi, človekove pravice ne veljale, po njegovem mnenju dokazujejo priložena pritožba, odločitev v drugem izvršilnem postopku in ustavne pritožbe, ki jih je vložil doslej.

Pritožnik trdi, da sodišči nista sodili pošteno, temveč pristransko in arbitrarno. To bi lahko bilo pomembno z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (v katerih je zajeta vsebina prvega odstavka 6. člena EKČP). Vendar navedbe v ustavni pritožbi zatrjevanih kršitev ne utemeljujejo. Višje sodišče je razumno obrazložilo, zakaj je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, zato je očitek o arbitrarnosti odločitve neutemeljen. Zgolj subjektivni sum, ki ga pritožnik ne obrazloži, in njegov domnevni neuspeh v drugih sodnih postopkih, pa ne zadoščata za sklep, da sta bili sodišči pri odločanju pristranski.

Kršitve številnih drugih določb Ustave in EKČP pritožnik v ustavni pritožbi zgolj našteva, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Na 2. in na 15. člen Ustave (z izjemo njegovega četrtega odstavka) pa se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, ker neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić