Jedro

Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika: da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 11. 2011 in je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas tudi od izteka odpovednega roka, to je od 29. 12. 2011 dalje, in sicer na delovnem mestu „razvojni inženir v Centru za ...“ oziroma na drugem ustreznem delovnem mestu; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in ga razporediti na navedeno delovno mesto oziroma na drugo ustrezno delovno mesto, mu za čas od 29. 12. 2011 vpisati delovno dobo v delovno knjižico, ga prijaviti v socialna zavarovanja in mu za čas od vrnitve na delo obračunati plačo v bruto znesku ... EUR mesečno, pristojnim organom odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati ... EUR neto mesečno za pretekli mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za prejšnji mesec dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi spremembe sistemizacije utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče ni ustrezno ovrednotilo navedb tožnika, sprejelo pa je tudi napačno dokazno oceno. Meni, da v zaključku sodišča o tem, da delovno mesto strojnega tehnologa ni sistemizirano, ni logike, sicer tožnik ne bi še naprej delal po spremembi sistemizacije in v času odpovednega roka. Nedopustno je, da je sodišče glede na predložene dokaze popolnoma verjelo toženi stranki oziroma njenemu direktorju. Pri izkazovanju poslovnih rezultatov ne zadostuje le predložitev bilance, ampak bi morala tožena stranka svoje navedbe o zmanjšanem obsegu poslovanja dokazati še z izvedencem. Sodišče ni dokazno ocenilo direktorjeve poslanice s konca leta 2011, iz katere izhaja, da je toženi stranki v letu 2011 prihodke uspelo povečati za več kot 38 %. V okviru procesnega vodstva bi lahko sodišče toženi stranki naložilo predložitev ustreznih listin glede slabega poslovanja. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče ne obrazloži svojih zaključkov. Po mnenju tožnika iz nekonsistentne obrazložitve ni mogoče izluščiti razlogov. Izpoved direktorja tožene stranke glede poslovnih rezultatov je v očitnem nasprotju z njegovimi zapisi v novoletnih poslanicah, glede tožnikovega dela pa v nasprotju z razporedom dela. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka ocenjuje, da so navedbe tožnika v pritožbi neutemeljene in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v drugem odstavku 350. člena ZPP, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Z navedbami, da je sodišče nepravilno presodilo izvedene dokaze, pomanjkljivo ocenilo izpoved direktorja tožene stranke, ne da bi upoštevalo navedbe tožnika v postopku na prvi stopnji, pritožba utemeljuje svoje videnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je z zadostnimi in primernimi razlogi utemeljilo svoje dejanske zaključke o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP ter ravnalo v skladu z načelom proste presoje dokazov, ocena izvedenih dokazov pa je tudi sicer vsebinsko prepričljiva. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, iz obrazložitve pa jasno izhajajo razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka, zato v pritožbi smiselno uveljavljena absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je vprašanje, ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 88. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen. V primeru poslovnega razloga mora dokazati, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Pri tem sodišče praviloma ni pristojno nadzirati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga tako glede na navedbe strank lahko presoja le, ali ne gre zgolj za navidezni razlog in ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot jo določa 6. člen ZDR.

Po izvedbi dokazov je sodišče pravilno ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2010 za nedoločen čas, in sicer na delovnem mestu razvojni inženir. Tudi tožnik je izpovedal, da je opravljal delo na delovnem mestu razvojnega inženirja in da so na navedenem delovnem mestu sprejeli dva delavca, da se je razvoj še nekako izvajal, potem pa je delo počasi „zamrlo“. Sredi meseca septembra 2011 je Železarna ... zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje toženo stranko obvestila o prekinitvi pogodbenega sodelovanja. To sodelovanje se je nanašalo na uvajanje novih tehnoloških postopkov – razvoj žarjenja, na katerem je delal tožnik. Od ukinitve tožnikovega delovnega mesta do izteka odpovednega roka pa je tožnik delal le še na preostalih nalogah izdelave delavniških risb za rezervne dele in naročanja rezervnih delov, kar je po izteku odpovednega roka prevzel vodja proizvodnje A.A.. Tožnik trdi, da je opravljal tudi drugo delo, tj. delo strojnega tehnologa, pri čemer se sklicuje na razporede dela, ki so nastali po prekinitvi pogodbenega sodelovanja med toženo stranko in Železarno ..., ko je tožnik opravljal delo izdelave delavniških risb za rezervne dele in naročanje rezervnih delov. Po izpovedbi direktorja tožene stranke delovno mesto strojni tehnolog pri toženi stranki ni bilo sistemizirano, ampak le delovno mesto metalurški tehnolog, in je pri zapisu v razporedu dela prišlo do napake. Zato pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je prišlo v razporedu dela do očitne pomote in so pritožbene navedbe v zvezi z drugačnim dejanskim delom tožnika neutemeljene.

Zaradi prekinitve pogodbenega sodelovanja je poslovodstvo tožene stranke ukinilo delovno mesto razvojnega inženirja, sprememba pa je bila izvedena v aktu o sistemizaciji delovnih mest po prejemu pozitivnega mnenja sindikata dne 21. 11. 2011. Na podlagi te ugotovitve je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da pomeni ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je nepomembno sklicevanje na direktorjevo novoletno poslanico. Pri presoji pomembnosti izvedbe še drugih dokazov je sodišče upoštevalo že izvedene dokaze (številno listinsko dokumentacijo v spisu) in dejstvo, da je sodišče temeljito zaslišalo tako tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke, katerih izpoved je tudi korektno povzelo in presodilo, da je tožena stranka uspela dokazati obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da ta ni bil le navidezen. Tožena stranka je uspela dokazati, da je obstajal ekonomsko-organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je reševala svojo težavno situacijo zaradi prekinitve pogodbenega sodelovanja z naročnikom, pri čemer je tudi tožnik sam izpovedal, da je delo razvojnega inženirja počasi „zamrlo“. Ob prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom in posledični ukinitvi delovnega mesta toženi stranki dokazanega dejstva ni bilo potrebno dodatno podkrepiti še z drugimi računovodskimi listinami niti ni bilo glede na razjasnjeno dejansko stanje o obstoju poslovnega razloga potrebe po postavitvi izvedenca ustrezne stroke. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno presodilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto razvojnega inženirja na podlagi določb 88. člena ZDR zakonito odpovedala in je tožniku pri njej na podlagi te odpovedi delovno razmerje zakonito prenehalo, ker po ugotovitvah sodišča tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi druge ustrezne zaposlitve. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Ker glede na obrazloženo niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.