Jedro

Preživnina mora zajemati ne le stroške življenjskih potreb otroka, kot so bivanje, hrana, oblačila, obutev, izobraževanje, vzgoja in oddih, ampak tudi razvedrilo in druge posebne potrebe otrok, predvsem kadar premoženjsko stanje staršev to dopušča.

Izrek

I. Pritožba in dopolnitev pritožbe se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici 148,08 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v petnajstih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zvišalo preživnino za mladoletna otroka udeležencev postopka, ki je bila določena s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. P 2921/2015 dne 20. 6. 2016. Dogovorjena preživnina za vsakega od otrok na podlagi vsakokratnih uskladitev z rastjo življenjskih stroškov je v času odločanja sodišča prve stopnje znašala 336,61 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče od vložitve predloga za zvišanje preživnine zvišalo preživnino za mladoletnega A. tako, da ta znaša od 30. 1. 2020 do vključno decembra 2020 405,00 EUR mesečno, od 1. 1. 2021 dalje pa 451,00 EUR mesečno, za mladoletno B. pa od 30. 1. 2020 do vključno avgusta 2021 369,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2021 daje pa v znesku 377,00 EUR mesečno.

2. Odločitev sodišča v ugodilnem delu iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija nasprotni udeleženec. V obrazložitvi vztraja, tako kot že v postopku na prvi stopnji, da predlagateljica ni aktivno legitimirana v zvezi s predlogom za zvišanje preživnine. Navaja, da iz predloga ni mogoče razbrati, od kdaj naj se preživnina spremeni. Prav tako ni izkazano, kdaj je bil predlog vložen. Zato bi sodišče o zvišanju preživnine lahko odločilo kvečjemu od 31. 8. 2021 dalje, ko je zaključilo obravnavo. V nadaljevanju ponavlja, da se potrebe na strani otrok niso bistveno spremenile, zato podlage za ponovno odmerjanje preživnine ni. V nadaljevanju pojasnjuje, da je sodišče B. neutemeljeno priznalo stroške za hobije v višini 30,00 EUR mesečno, ker je posebej priznalo stroške praznovanj rojstnih dnevi v višini 8,00 EUR mesečno; strošek hobijev je že vštet v strošek za športno opremo. B. dve leti ni obiskovala šole C., ki jo sicer sedaj ponovno obiskuje, drugih dejavnosti pa ne. Zato znaša strošek iz tega naslova 95,00 in ne 104,00 EUR. Iz lastnih sredstev je moral za B. kupiti električni klavir, da ga lahko redno igra, tudi tiste dni, ko sta otroka pri njemu. Vztraja, da do skupnega dviga stroškov pri A. ni prišlo, ampak da se je spremenila le struktura. Sodišče bi moralo upoštevati, da je ob sklepanju sodne poravnave A. treniral košarko; strošek na letni ravni je znašal 640,00 EUR. Sedaj trenira plavanje, stroškov v zvezi s košarko pa nima več. Odločitve, kako je sodišče izračunalo, da znaša strošek za plavalno opremo 980,00 EUR ni mogoče preizkusiti in je pretiran, tako po količini porabljene opreme kot po cenah. Sodišče ni upoštevalo, da športno opremo kupuje tudi nasprotni udeleženec, za kar je predložil dokaze (spalna vreča, čelada, kolo, pohodne palice, varovalna plezalna oprema), zato je sodišče stroške v višini 175,00 EUR letno iz naslova druga športna oprema priznalo neutemeljeno. Strošek v višini 26,00 EUR za razvedrilo, hobije, knjige, druženje, prosti čas v višini 26,00 EUR mesečno je pretiran, saj so B. posebej priznani stroški praznovanj v višini 6,00 EUR mesečno, delno so hobiji že upoštevani v stroških za športno opremo za plavanje. Menjava telefona v vrednosti 320,00 EUR na vsaki dve leti ni potrebna, saj ima daljšo amortizacijsko dobo. Telefon, ki ga A. ima mu je zagotovil nasprotni udeleženec. Ker je A. športnik, stroški za mestni prevoz ne znašajo 220,00 EUR, ampak 160,00 EUR. Amortizacijska doba računalnika, ki je stal 750,00 EUR, je pet in ne štiri leta. Izpostavlja, da se je bruto dohodek predlagateljice v času od sklenjene sodne poravnave do izdaje te sodne odločbe dvignil za skoraj 15 %, nasprotnemu udeležencu pa je sodišče med preživninske sposobnosti upoštevalo 1.000,00 EUR dodatnega mesečnega neto prihodka iz naslova s. p. - ja, kar pa ni stalen dohodek. Podoben dodaten vir dohodka bi si lahko preskrbela tudi predlagateljica. Ker otroka preživita pri očetu 40 % časa, ni razloga, da je preživnina določena v breme očeta 55 % in 45 % v breme matere.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O aktivni legitimaciji predlagateljice

5. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo utemeljeno sklicuje na obrazložitev predloga Zakona o nepravdnem postopku – 1 (v nadaljevanju ZNP-1) in odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 1/2018 z dne 5. 4. 2018. V 102. členu ZNP-1 je določen krog predlagateljev v postopku za zvišanje preživnine, med katere sodijo tudi starši. Da je takšna rešitev v korist otrok in smiselna, sledi tudi iz obrazložitve citirane odločbe Vrhovnega sodišča. Datum spremembe preživnine

6. Tudi v tem delu predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravilno izpostavlja, da se konkretni postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka, zato mora sodišče na podlagi določila 6. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti paziti na koristi oseb, ki v postopku ne morejo poskrbeti zase; sem sodijo tudi mladoletni otroci. Zato ima sodišče pooblastilo, da po uradni dolžnosti določi tudi višji znesek, kot ga je predlagal oziroma zahteval preživninski upravičenec oziroma eden izmed staršev. Predlog za zvišanje preživnine je bil, kot sledi iz vhodnega žiga na sodišče poslan priporočeno po pošti 30. 1. 2020. Sodišče mora spremenjene okoliščine upoštevati glede na čas od sklenjene sodne poravnave do vloženega predloga za zvišanje. Zato sledi logičen zaključek, da mora tožeča stranka spremembo pravno relevantnih okoliščin zatrjevati in dokazati ob vložitvi predloga za zvišanje preživnine, v nasprotnem primeru ni dopustno znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami.

O presoji spremenjenih okoliščin

7. Pritožnik nekritično prezre, da se v času od sklenjene sodne poravnave do izdaje izpodbijanega sklepa niso nominalno za 15 % povišali le prihodki predlagateljice, ampak so se bistveno bolj povečale tudi preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca, ki je med tem postal redni profesor na ... fakulteti v ... in posledično napredoval v plačnem razredu, odpravila pa so se tudi plačna nesorazmerja. Po sklenitvi sodne poravnave je registriral tudi dejavnost, kot samostojni podjetnik, letno iz tega naslova prejema med 12.000,00 in 13.500,00 EUR bruto. Na podlagi dohodninskih odločb, ki jih je predložil nasprotni udeleženec, je mogoče zaključiti, da so se njegovi letni dohodki od 61.513,00 EUR bruto v letu 2016, ko se je sklepala sodna poravnava, do leta 2020 dvignili na 97.673,24 EUR, kar tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, kot ga je obrazložilo sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so se preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca v času od sklenitve sodne poravnave do vložitve predloga za zvišanje preživnine bistveno povečale, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine po temelju utemeljen in je potrebno o vprašanju utemeljenosti višine zahtevka odločati enako, kot bi sodišče prvič odmerjalo višino preživnine.

8. Nova preživnina se odmeri v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ker so se torej preživninske sposobnosti očeta bistveno povečale, je potrebno znova presojati o višini njegovega preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Spremenjene okoliščine, na podlagi katerih se določa nova, višja preživnina, nujno vodijo k iskanju novega vrednostnega razmerja med vsemi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine, tako v razmerju otroka do obeh staršev (kjer gre za pravico oziroma dolžnost preživljanja), kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezancema (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena). Preživnina pa se lahko določi, ali spremeni le tako, da se upoštevajo konkretne okoliščine ob sojenju. Edino na ta način je mogoče zavarovati in zagotoviti koristi otroka.

O višini na novo odmerjene preživnine za B. 9. Preživnina zajema tako stroške življenjskih potreb otroka kot so stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Oceno potreb mladoletne B. je sodišče naredilo v 26., 27. in 28. točki obrazložitve na podlagi konkretno predstavljenih stroškov, ki jih je predložila dekletova mati (A3). Sodišče je v vseh treh citiranih točkah obrazložitve razdelalo posamezne potrebe dekleta in prepričljivo obrazložilo vse priznane stroške. Zaključek, da 12-letno dekle nadpovprečno dobro situiranih staršev mesečno porabi približno 670,50 EUR oziroma od 1. 9. 2021 685,85 EUR, je ustrezno obrazložen in življenjsko ter izkustveno prepričljiv. Neutemeljeno pritožnik nasprotuje stroškom za hobi v višini 30,00 EUR mesečno, ker je sodišče posebej priznalo še strošek praznovanj rojstnih dni v znesku 8,00 EUR mesečno. Strošek za praznovanje rojstnega dne je namreč strošek, ko preživninski upravičenec praznuje svoj rojstni dan skupaj s prijatelji. Strošek za dejavnosti v prostem času v višini 30,00 EUR mesečno pa vključuje med drugim tudi stroške za darila, ko je povabljen na rojstne dneve svojih prijateljev. Pritožbena navedba, da B. obiskuje zgolj C., ne pa drugih dejavnosti, je neutemeljena, saj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo spora o okoliščini, da B. obiskuje tudi glasbeno šolo. Oba starša sta se strinjala, da dekle dejavnosti vsako leto nekoliko spreminja, da pa je strošek v višini približno 104,00 EUR, kot ga je navedla predlagateljica, realen in ga je mogoče pričakovati tudi v prihodnje. Pritožbena navedba, da B. v bližnji prihodnosti ne bo potrebovala novega računalnika, je pavšalna in zato neutemeljena. Višje sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje glede navedenih stroškov in se nanjo v izogib ponavljanju sklicuje.

10. Preživnina mora zajemati ne le stroške življenjskih potreb otroka, kot so bivanje, hrana, oblačila, obutev, izobraževanje, vzgoja in oddih, ampak tudi razvedrilo in druge posebne potrebe otrok, predvsem kadar premoženjsko stanje staršev to dopušča. Stroški za preživljanje A. so višji kot stroški za preživljanje njegove sestre, predvsem zato, ker zaradi hitre rasti, zaradi katere je obravnavan tudi pri specialistu, pogosteje potrebuje nova oblačila, obutev in športno opremo. V času sklepanja sodne poravnave je sicer že treniral plavanje, a le enkrat tedensko in izven selekcije (dečki do 12 let). Od sklenitve sodne poravnave dalje je v športu zelo napredoval. Trenutno je v kategoriji kadet in ima šest vodenih treningov po uro in 45 minut in dva enourna suha treninga. Ima tudi status perspektivnega športnika. Vse to je povezano z večjo frekvenco tekmovanj, ki potekajo med vikendom. Zato so se zvišali stroški štartnin. Povečali so se tudi stroški za plavalno opremo, saj je potrebno kupovati opremo pogosteje in bolj kvalitetno ter v večjih količinah. Tudi strošek za nakup telefona v višini 320,00 EUR vsake dve leti ni pretiran. Pritožbena navedba, da bi za mestni prevoz lahko uveljavljal subvencijo, je pavšalna in zato neutemeljena. Ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ali amortizacijska doba računalnika znaša pet oziroma štiri leta. Ta se včasih pokvari oziroma poškoduje; enako velja za telefon. Med strankama ni bilo spora o okoliščini, da predlagateljica otrokoma kupuje smučarsko premo, kamor sodi tudi čelada. V bližnji prihodnosti bo potreboval tudi novo kolo. Sodišče prve stopnje je podrobno in analitično presojalo potrebe A., upoštevalo je njegovo starost, petnajst let in splošno znano dejstvo o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev ter kritično ocenilo stroške, povezane z izjemno intenzivno rastjo in statusom perspektivnega športnika plavalca. Da je potrebno športno opremo, kot so kolesa, smuči in čelade menjavati, je jasno, saj deček ob tako intenzivni rasti vse navedeno, če ne vsako leto, pa vsaj na dve leti preraste.

11. Nobenega dvoma ni, da oče vzorno izvaja stike z otrokoma. Kljub temu pa ni mogoče prezreti, da je mati tista, ki dnevno skrbi, da imata otroka vse, kar potrebujeta dnevno na razpolago. Stroške preživljanja je sodišče prve stopnje pravilno razdelilo med starša po njunih zmožnostih in pri tem pravilno upoštevalo dodatne obremenitve matere, ki jih predstavlja skrb za gospodinjska opravila in vzgojo, tistega od staršev, kateremu sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo. Zato ima gotovo tudi precej manj možnosti za dodatno delo kot njun oče. Mesečni dohodki pritožnika so dovolj visoki, da lahko prispeva k stroškom preživljanja vsakega od otrok tudi ob relativno pogostih stikih 55 %, kar v nominalnem znesku zneske za A. 451,00 EUR in za B. 377,00 EUR.

12. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Pritožnik je v pritožbenem postopku v celoti propadel. Predlagateljica je argumentirano prerekala njegove pritožbene navedbe. Zato ji je sodišče priznalo stroške postopka, ki so odmerjeni na podlagi stroškovnika, ki je v spisu, v skladu z Odvetniško tarifo in jih naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu (101. člen ZNP-1).