Jedro

Po 81. členu ZNP se v postopku za podaljšanje pridržanja primerno uporabljajo določila postopka o pridržanju. Zato je sodišče pravilno ravnalo v skladu s 75. členom ZNP, ko je obiskalo pridržano osebo in jo zaslišalo, zaslišalo je zdravstveno osebje v bolnišnici in pritegnilo tudi zdravnika specialista iz druge zdravstvene organizacije, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo in pridržano osebo ter potrdil, da ima kronično duševno bolezen shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima predvsem v zadnjih letih izrazito neugoden potek, kar je posledica narave bolezni same in tega, da odklanja zdravljenje in jemanje zdravil. Je pa revizija utemeljena, kolikor opozarja, da je sodišče sicer skrbno ocenilo izpovedi oseb, ki so bile zaslišane v postopku pri prejšnjih odločitvah, vendar sedaj ni ponovno zaslišalo vsaj brata in skrbnika pridržane osebe, da bi se prepričalo, ali so se v letu dni morda spremenile okoliščine in ali bi bilo mogoče z njuno pomočjo ali s pomočjo kake tretje osebe zagotoviti, da bi pridržani vendarle jemal zdravila.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pod opr. št. 3/2003 dne 13.3.2003 sklenilo, da je dopustno pridržanje A. A. na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice za dobo do enega leta. Tako je odločilo potem, ko je bil pridržani pripeljan v Zavod Hrastovec-Trate 25.2.2003, pred tem pa je bil večkrat hospitaliziran na zaprtem oddelku za psihiatrijo Splošne bolnišnice Maribor. S sodno odločbo mu je bila 22.11.2002, torej pred tem, tudi odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je namreč ugotovilo, da zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti pridržančeve oskrbe in rednega jemanja zdravil in bi bilo zato ogroženo njegovo zdravje, pod vplivom kronificiranih blodenj pa bi ogrožal okolico. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru pod opr. št. I Cp 539-3 dne 26.3.2003. Nato je po preteku enega leta sodišče prve stopnje podaljšalo pridržanje še za eno leto, toda pritožbeno sodišče je ta sklep razveljavilo. Okrajno sodišče v Lenartu je ponovno odločilo o podaljšanju pridržanja še za dobo do enega leta pod opr. št. Pr 20/2004-34 dne 4.5.2004 in je sklep postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru pod opr. št. I Cp 790/2004-3 dne 19.5.2004. Pridržani je nato vložil neposredno revizijo in po preteku roka za vložitev revizije tudi njegova pooblaščenka, ki ju je Vrhovno sodišče pod opr. št. II Ips 719/2004 dne 6.1.2005 zavrglo, toda Ustavno sodišče je kasneje s sklepom ugotovilo, da je bila pridržanemu kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Dne 21.3.2005 je Okrajno sodišče v Lenartu s sklepom pod opr. št. Pr 20/2004-62 ponovno dopustilo podaljšalo pridržanje A. A. še za dobo do enega leta. Po pritožbi pridržančeve pooblaščenke je Višje sodišče v Mariboru pod opr. št. I Cp 825/2005-3 dne 4.4.2005 zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je postal pravnomočen sklep sodišče prve stopnje, je pridržančeva pooblaščenka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pridržanje osebe v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacij poseg v človekovo svobodo, ki je dopustna samo, če so izčrpani drugi načini življenja (verjetno zdravljenja) zdravstveno prizadetega človeka na prostosti. Zato je treba raziskati vse možnosti, ki bi pridržanemu lahko omogočile bivanje zunaj zavoda. V obravnavanem primeru niso bili zaslišani sorodniki pridržanega (brat in svakinja, h katerima pridržani hodi ob koncu tedna) in skrbnik pridržanega. Samo na podlagi izpovedi teh oseb bi bilo mogoče ugotoviti, ali je mogoče zagotoviti nadzor nad jemanjem zdravil zunaj zavoda, tudi s pomočjo za to usposobljenih strokovnih služb. Dodaja, da je pridržani po pokojni teti pridobil pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja in da se v zavodu primerno obnaša, saj sodeluje v delovni terapiji in ni agresiven. Poleg tega bi bilo treba pritegniti v postopek tudi izvedenca tehnične stroke, ki bi preveril prijave pri patentnem uradu ter podal mnenje o izumih, za katere izvedenec psihiater trdi, da so bolezenske blodnje. Ker je višje sodišče v svojem sklepu le nekritično povzelo ugotovitve sodišča prve stopnje, klub temu da so bila kršena pravila postopka, ker niso bile zaslišane vse osebe, predlaga ugoditev reviziji in odločitev, da nadaljnje pridržanje ni dopustno.

Tokrat je revizijo vložila oseba, ki je med sodnim postopkom pooblaščena za zastopanje in je odvetnica (86. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP) (op1). Ker je revizijo vložila pravočasno, jo je sodišče prve stopnje po 375. členu ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP (op2), pravilno vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in zdravstveni organizaciji: Zavodu Hrastovec-Trate, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

Neprostovoljna hospitalizacija v zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je hud poseg v človekove pravice in sicer v pravico do prostosti (5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, EKČP) (op3), pravico do varnosti duševne integritete (35. člen Ustave Republike Slovenije, URS) (op4) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen URS), ki zagotavlja pravico do zdravljenja in do zavrnitve zdravljenja. Toda poseg v človekove pravice je lahko omejen z enako močnimi pravicami drugih ljudi (15. člen URS), zato je mogoče prisilno pridržati osebo, kadar ogroža življenje drugih ljudi ali jim povzroča hudo škodo. Kadar pa pridržana oseba ogroža samo svoje življenje in povzroča škodo sebi, mora država ugotoviti, da zaradi bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne odločitve o zdravljenju in nadomestiti njeno odločitev. To pomeni, da je pridržanje osebe v psihiatrični ustanovi in njeno zdravljenje dovoljeno, če v tako zdravljenje privoli. Če ga odklanja ali če ne more izraziti svoje prave volje, pa je z zakonom predviden poseben postopek, v katerem ne more biti odločanje prepuščeno samo zdravniku-psihiatru, temveč mora sodelovati tudi nek drug organ, ki je v večini pravnih redov v Evropi sodišče. To je tudi razumljivo, saj je v 70. členu ZNP predvideno pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi tedaj, ko je zaradi duševne bolezni ali duševnega stanja osebe nujno potrebno, da se mu omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, ali povzroča škodo sebi ali drugim. Za tako ugotovitev pa ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali pridržane osebe. Taka odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. V obravnavanem primeru je bila pridržanemu popolnoma vzeta opravilna sposobnost že 22.11.2002. Nato je bil 25.2.2003 prvič pridržan v zavodu Hrastovec-Trate. Sodišče je moralo uvesti sodni postopek za njegovo pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije, saj se šteje, da je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji brez privolitve, če iz njenega vedenja, strokovnih spoznanj o njenem duševnem stanju in drugih okoliščin izhaja, da zmore izraziti svojo voljo in se dejansko ne želi zdraviti v zdravstveni organizaciji ali če iz strokovnih spoznanj o njenem duševnem stanju izhaja, da ne more izraziti svoje volje, ali če gre za pridržanje mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost (tretji odstavek 71. člena ZNP). A. A. je zdravljenje ves čas odklanjal in zato ni bilo vprašljivo, ali bi bil sploh sposoben izraziti morebitno strinjanje s takim zdravljenjem. Sodišče je ugotovilo potrebo po takem zdravljenju in pred pretekom novega leta dni je moralo odločati tudi o njegovem podaljšanju.

Po 81. členu ZNP se v postopku za podaljšanje pridržanja primerno uporabljajo določila postopka o pridržanju. Sodišče je ravnalo v skladu z načeli o kontradiktornosti sodnega postopka, ko ga je v skladu s 75. členom ZNP obiskalo in ga zaslišalo, zaslišalo je zdravstveno osebje v bolnišnici in pritegnilo tudi zdravnika specialista iz druge zdravstvene organizacije, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo in pridržanega, ter potrdil, da ima kronično duševno bolezen: shizofrenijo paranoidnega tipa, ki ima predvsem v zadnjih letih izrazito neugoden potek, kar je posledica narave bolezni same in tega, da odklanja zdravljenje in jemanje zdravil. Zato ni utemeljen očitek revizije, češ da je sodišče bistveno kršilo določila ZPP.

Je pa revizija utemeljena, kolikor opozarja, da je sodišče sicer skrbno ocenilo izpovedi oseb, ki so bile zaslišane v postopku, in na podlagi objektivnih zdravstvenih standardov ugotovilo, da je pri pridržanemu izkazana duševna bolezen oziroma motnja, ni pa dovolj pretehtalo še drugega pogoja, ki je prav tako potreben za pridržanje ali podaljšanje pridržanja v zdravstveni organizaciji in sicer: da zaradi narave oziroma stopnje duševnega stanja pridržani predstavlja resno nevarnost za druge ali zase; in da je prisilno pridržanje edini možen ukrep ter nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi, milejšimi ukrepi. Utemeljen je očitek revizije, da bi moralo sodišče ponovno pojasniti, ali ogroža pridržani le sebe ali tudi druge osebe tudi če jemlje zdravila, in če ne ogroža, ali ni mogoče zagotoviti jemanja zdravil z drugimi, milejšimi ukrepi. Zato bi moralo ponovno zaslišati vsaj brata in skrbnika pridržane osebe, da bi se prepričalo, ali so se v letu dni morda spremenile okoliščine in ali bi bilo mogoče z njuno pomočjo ali s pomočjo kake tretje osebe zagotoviti, da bi A. A. vendarle jemal zdravila. Res je, da jih odklanja in da mu kljub temu, da je na zaprtem oddelku zdravstvene organizacije, zdravniško osebje omogoča stik z zunanjim svetom in mu ob koncu tedna omogoča, da obišče brata, toda odločitev o pridržanju na zaprtem oddelku ustanove je vendarle tako hud poseg v človekove pravice, da bi bilo treba poleg zdravnikov ponovno zaslišati osebe, ki lahko dajo podatke o pridržančevem duševnem stanju in življenju (81. člen v zvezi s 75. členom ZNP).

Da se bo ta pomanjkljivost odpravila in bo sodišče prve stopnje z gotovostjo lahko ugotovilo, ali je nujno potrebno omejiti svobodo gibanja pridržane osebe, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi (70. člen ZNP), je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje.

Opomba 1: Ur.l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo Opomba 2: Ur. l. SRS, št. 30/86 do RS, št. 55/92 do RS, št. 131/03 Opomba 3: Ur.l. RS, št. 41/94-MP, št.7 Opomba 4: Ur.l. RS. št. 33/91-I in ustavni zakoni 42/97 - 69/04