Jedro

Ker postavljena ograja izpolnjuje vse predpisane pogoje za nezahtevni objekt, je bilo investitorju gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je dne 21. 6. 2011 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta investitorjema A.A. in B.B. za gradnjo lesene ograje višine dva metra, postavljene znotraj parcelne meje na zemljišču s parc. št. 2137/1, ob meji s parc. št. 2136 k.o. ... z namenom zavarovanja nepremičnine. Iz obrazložitve izhaja, da sta investitorja dne 4. 5. 2011 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje. Zahtevi sta priložila osnovne podatke o objektu, tlorisno velikost, značilne prereze (profile), poglede oziroma oblikovanje objekta in terena ter zemljiško katastrski prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč. Upravni organ je ugotovil, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, to je Odlokom o PUP za nižinski del Občine Lendava (v nadaljevanju Odlok o PUP), ki v tem območju dovoljuje gradnjo takih objektov. Glede odmikov prostorski akt določa, da je najmanjši odmik od sosednje parcelne meje 1 meter, glede ograj pa, da so postavljene znotraj parcelne meje oziroma na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Predmetni objekt te pogoje izpolnjuje. Upravni organ je dne 2. 6. 2011 opravil ustno obravnavo na kraju samem. Obravnave se je udeležila vabljena soseda in stranska udeleženka - tožnica, ki je opravičila moža - tožnika, ker se nahaja v bolnici v Nemčiji in na zapisnik izjavila, da se z ničemer ne strinja in sosedom nobenega soglasja ne podpiše. Nobenega razloga, zakaj se z gradnjo nameravanega objekta ne strinja, ni navedla. Upravni organ je ugotovil, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določata prvi in drugi odstavek 74. c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, izpolnjeni.

Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo št. 35108-255/2011-2 MŠ njuno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je zahteva za gradnjo nezahtevnega objekta sestavljena v skladu s 74.a členom ZGO-1 in, da so pogoji za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja, ki jih določa 74. c člen ZGO-1, izpolnjeni. Investitorja sta vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje na zemljišču s parc. št. 2137/2 k.o. ... Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost v 2. točki 11. člena med nezahtevne objekte uvršča ograje nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, ki morajo biti nižje od 1,5 m. Zemljišče obravnavane gradnje se nahaja na območju, ki se ureja z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nižinski del Občine Lendava. Ograja mora biti v skladu s 37. členom tega Odloka postavljena znotraj parcelne meje ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. V obravnavani zadevi gre za postavitev ograje višine dveh metrov ob meji zemljišča parc. št. 2137/2 k.o. ... s parcelno št. 2136. Obravnavana gradnja nezahtevnega objekta se ne nahaja v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanih območij, zato konkretni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo treba prilagati soglasij pristojnih soglasodajalcev, investitorja pa tudi izkazujeta pravico graditi na predmetnem zemljišču. Ker veljavni odlok za postavitev ograje znotraj parcelne meje zemljišča ne postavlja zahtev glede pridobivanja soglasij od lastnikov sosednjih zemljišč, investitorjema v tem primeru ni bilo treba pridobiti takšnega soglasja. S tem so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta po 74.c členu ZGO-1. Drugostopni organ je kot neutemeljene zavrnil tudi pritožbene navedbe. Tožnica je bila kot stranska udeleženka udeležena na naroku na kraju samem dne 2. 6. 2011. O tem je bil sestavljen zapisnik v skladu z zakonom, stranke pa so imele možnost dati pripombe. Tožnica je svojo udeležbo na ustni obravnavi potrdila s podpisom na zapisniku.

Tožnika sta v predmetni zadevi vložila tožbo v upravnem sporu in zatrjujeta, da je tožnica na naroku na kraju samem jasno povedala, zakaj nasprotuje nameravani gradnji, vendar njena izjava sploh ni bila zapisana. Komunikacija na kraju samem je večinoma potekala v madžarskem jeziku, ki ga tožnica ni vešča in zato postopka tudi ni dobro razumela. V tožbi ponavlja ugovore, ki jih je postavila že v pritožbi in sicer, da se ji bo s takšno gradnjo odvzela zračnost, svetloba in osončenje nepremičnine, po njenem mnenju pa so kršena tudi določila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerih je lastnik nepremičnine omejen z enako pravico drugega. Tožeča stranka zatrjuje, da zapisnika ni podpisala, da ji zapisnik ni bil prebran, da ji vsebina zapisnika ni znana in da sta tožnika v zvezi s tem podala tudi kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Tožnik na ustni obravnavi ni sodeloval, ker o tem ni bil obveščen, v tem času pa je bil tudi v bolniškem staležu v Nemčiji. Zatrjujeta, da sta investitorja z gradnjo ograje začela pred odločitvijo pritožbenega organa, tožnika pa sta o tem obvestila tudi Inšpektorat za okolje in prostor, Območna enota Murska Sobota. Inšpektor bi naj opravil ogled, vendar pa sta tožnika prepričana, da tega ogleda ni bilo. Tožnika zatrjujeta, da se je tako z gradnjo začelo nezakonito brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Predlagata, da sodišče izdano gradbeno dovoljenje odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek. Priglašata tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tekom postopka sta tožnika predložila še fotografije, iz katerih izhaja lega ograje, sklicujeta pa se tudi na določila 12. in 73. člena SPZ. Nato sta vložila še eno pripravljalno vlogo, v kateri navajata, da investitorja nista navedla nobenega dejanskega, realnega in logičnega razloga za postavitev takšne ograje, da pa bi lahko v skladu s 37. členom Odloka ob cesti postavila le ograjo, ki ne presega 1,20 metra, postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij pa je dopustna le ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati oziroma preprečiti, dostop, višina in izvedba ograje pa se prilagodi namenu. Iz odločb tožene stranke ni razviden razlog, zakaj bi bilo potrebno nepremičnine investitorjev zavarovati oziroma preprečiti dostop.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: ZGO-1 v 3. členu določa, da se lahko gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, investitor pa lahko na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta so določene v členih 74.a do 74. c. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu z navedbo odmikov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 74. a člena ZGO-1). Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, če je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, so pridobljena vsa predpisana soglasja in ima investitor pravico graditi. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Drugi odstavek 8. člena določa, da vlada z uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Vlada je to storila z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in glede nezahtevnih objektov, ki v 2. točki 11. člena določa, da so nezahtevni objekti tudi ograje nižje od 2,2 metra, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 metra. Ker gre v predmetni zadevi za ograjo višine 2 metra, predmetna ograja sodi v skupino nezahtevnih objektov.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za nižinski del občine Lendava vsebuje določila glede ograj v 37. členu. Ta določa, da je lahko parcela ali del parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne meje ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih strnjenih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,2 m. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustna ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu.

Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo predmetne ograje, ki v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost predstavlja nezahteven objekt, izpolnjeni. Obravnavana gradnja izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa 74. c člen ZGO-1 in jih tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Gradnja pa je tudi v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Lendava, ki v 37. členu določa, da je gradnja ograj znotraj parcelne meje na tem območju dopustna.

Tožeča stranka se je šele v pripravljalni vlogi sklicevala na določilo tega Odloka, ki govori o tem, da morajo biti ograje ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 metra. Ta omejitev se torej nanaša na ograje, ki se nahajajo ob cesti. Iz predmetnega spisa ne izhaja, da bi se predmetna ograja nahajala ob cesti, sicer pa glede tega sodišče pojasnjuje, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Ker tožeča stranka takšnih okoliščin ne navaja, so zatrjevana dejstva v zvezi s tem nedopustna tožbena novota.

Enako velja tudi glede navedb iz pripravljalne vloge, da investitorja nista navedla razlogov za postavitev ograje oziroma zakaj bi bilo potrebno predmetno nepremičnino zavarovati oziroma preprečiti dostop. Kot izhaja iz 37. člena Odloka to velja za ograje, ki se postavljajo zunaj ureditvenih območij naselij, vendar pa je tudi to trditev tožeča stranka prvič postavila šele v upravnem sporu v pripravljalni vlogi, zato so tudi dejstva v zvezi s tem nedopustna tožbena novota.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na določila SPZ, saj le ta urejajo stvarnopravna razmerja nasploh, gradbeno dovoljenje pa se izda pod pogoji, ki jih določa ZGO-1, ti pa so v obravnavani zadevi izpolnjeni.

Tudi navedbe tožeče stranke v zvezi s potekom ustne obravnave ne morejo izpodbiti pravilnosti izpodbijane odločitve. Ta se je vršila v skladu z določili 154. do 163. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker se tožnik vabilu ni odzval, se je obravnava opravila v njegovi odsotnosti, iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi prosil za njeno preložitev. Tožnica je zapisnik o obravnavi tudi podpisala. Tožeča stranka pa tudi v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v zvezi s potekom ustne obravnave kazale na nepravilnost oziroma nezakonitost izpodbijane odločbe.

Prav tako na zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo navedbe v zvezi z začetkom gradnje in potekom inšpekcijskega postopka. Za to so na voljo druga pravna sredstva.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.