14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., trgovinska družba, d.o.o., Ž., B. B. in C. C., obeh iz Z., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v V., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba družbe A.-A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 75/2002 z dne 5. 12. 2002 se ne sprejme.

2. Ustavna pritožba družbe A.-A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 426/2001 z dne 30. 5. 2002 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 1393/97 z dne 5. 9. 2001 se zavrže.

3. Ustavna pritožba B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 75/2002 z dne 5. 12. 2002 in zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 426/2001 z dne 30. 5. 2002 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 1393/97 z dne 5. 9. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek prve pritožnice (tožeče stranke v gospodarskem sporu), da ji mora tožena stranka izročiti notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 19. 6. 1997, ob sočasnem plačilu drugega obroka kupnine. Višje sodišče je pritožbo prve pritožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo prve pritožnice kot nedovoljeno zavrglo. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi stališča, da je bilo z delno sodbo odločeno o nedenarnem tožbenem zahtevku, za katerega je tožeča stranka sama navedla, da je njegova vrednost 50.000 SIT, in ki ne presega mejne vrednosti, ki je določena za dovoljenost revizije.

Pritožniki v ustavni pritožbi izražajo svoje nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča, ki naj bi zmotno ugotovilo, da je vrednost spornega predmeta le 50.000 SIT in da revizija ni dovoljena, s čimer naj bi jim odvzelo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in s tem kršilo tudi pravico do enakosti pred zakonom. Vrhovno sodišče tako revizije ni vsebinsko obravnavalo in ni popravilo napačnih odločitev sodišč prve in druge stopnje. Dodajajo, da sta sodišči svojo odločitev oprli na 6. člen kupoprodajne pogodbe, ki določa, da se pogodba razdre, če ni plačan drugi obrok kupnine. S tem naj bi bili pritožnikom kršeni pravici iz 22. in 33. člena Ustave, ker naj bi bili neenako obravnavani in naj bi jim bila odvzeta lastninska pravica. Dodajo še, da je Vrhovno sodišče kršilo tudi 31. člen Ustave, ker je s sodbo št. Up 916/2001 z dne 24. 4. 2002 priznalo veljavnost kupoprodajne pogodbe, z izpodbijanim sklepom pa je to isto pogodbo razveljavilo, ker ni razveljavilo sodbe pritožbenega sodišča.

B. - I.

Predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča je le procesna odločitev o dopustnosti revizije, zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe zoper ta sklep omejiti le na ta vidik. Argumentov ustavne pritožbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku s sodbo sodišča druge stopnje, zato ni mogoče upoštevati v postopku presoje ustavne pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije.

Prva pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta ji bili s tem, ko je bila njena revizija zavržena, kršeni pravici iz 22. člena in 25. člena Ustave. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da iz pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave izhaja le pravica do dvostopenjskega sodnega varstva (npr. sklep št. Up-112/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71). Pravice do revizije 25. člen Ustave ne zagotavlja. Zato z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča ta ni mogla biti kršena. Ker prva pritožnica zatrjevano kršitev 22. člena povezuje z zatrjevano kršitvijo 25. člena Ustave, je tudi njen očitek o neenaki obravnavi , do katerega bi naj prišlo zaradi zavrženja revizije, neutemeljen

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje prva pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. (1. točka izreka)

Ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo meritorno odločeno o zahtevku, ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Z vložitvijo nedovoljene revizije si prva pritožnica tega roka ni varovala. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo. (2. točka izreka)

B. - II.

Vsakdo lahko ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 50. člena ZUstS).

Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba (tretja alineja prvega odstavka 55. člena ZUstS). Pritožnikoma B. B. in C. C. z izpodbijanimi sodnimi odločbami niso mogle biti kršene njune človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnika sta zgolj družbenika družbe - pravne osebe - A.-A. Ker ima družba lastno, od njenih družbenikov ločeno pravno sposobnost in sposobnost biti stranka, je le sama upravičena uveljavljati pravno varstvo svojih pravic. Zato je bilo treba njuno ustavno pritožbo zavreči. (3. točka izreka)

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka ter prve in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger