Jedro

Z izpodbijano odločbo je bila evidentirana meja med zemljiščema, s katero se tožnica ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago za domnevo, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ptuj (v nadaljevanju GURS) odločila, da se v katastrski občini … kot urejena evidentira meja parcele 968 s sosednjimi parcelami 109, 110, 112, 114/2, 121/1, 123, 134, 141, 142, 189/3, 191/2, 969/1, *23, *24 (1. točka izreka), da je urejena meja z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami v grafičnem prikazu, ki je obvezna priloga odločbe, prikazana poudarjeno (2. točka izreka). V obrazložitvi odločbe GURS navaja, da je dne 10. 3. 2009 Občina Cirkulane vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja dela urejene meje parc. 968, ki je javno dobro, s sosednjimi parcelami. Zahtevi je priložila tudi ustrezen elaborat v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. GURS je v skladu s 37. členom ZEN opravil ustno obravnavo, na katero je povabil vse lastnike sosednjih parcel. Lastnikom parcel, ki se obravnave niso udeležili, pa je v skladu s 36. členom ZEN poslal povabilo k izjavi o poteku predlagane meje. Tožnica na mejni obravnavi k poteku predlagane meje ni podala soglasja, zato jo je upravni organ v skladu z 39. členom ZEN pozval, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje za parc. št. *22 in 142. Tožnica je v roku vložila zahtevo le za sodno ureditev meje parc. št. *22, ne pa tudi za parcelo 142. Ker sodnega postopka za ureditev navedene meje ni začela, je GURS na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da se strinja s potekom predlagane meje. Mejo glede parcele št. *22 pa je sodno uredilo okrajno sodišče s sklepom N 33/2010 z dne 18. 11. 2011. Na podlagi navedenih ugotovitev in določb ZEN je tako GURS kot urejeno evidentiral mejo, kot je poudarjeno označena v grafičnem prikazu, ki je tudi sestavni del odločbe.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožničino pritožbo kot neutemeljeno. Ugotavlja, da upravni organ prve stopnje v izreku izpodbijane odločbe ni odločal o poteku meje med parcelo *22 s sosednjimi parcelami, saj je ta bila urejena v sodnem postopku s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju, št. N 33/2010 z dne 18. 11. 2011, ki ga je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru s sklepom št. I Cp 1727/2011 z dne 14. 2. 2012. Drugačen potek meje je možno dokazovati le v sodnem postopku, ki ga je tožnica tudi sprožila v obsegu ureditve meje med parcelo *22 s sosednjimi parcelami. Tako ureditev navedene meje ni predmet izpodbijane odločbe.

Tožnica v tožbi povzema potek postopka evidentiranja urejene meje med parcelo 968 s sosednjimi parcelami, med drugim tudi s parcelo *22 in 142. V zvezi s parcelo *22 je pričela sodni postopek, ki je bil končan s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju, št. N 33/2010 z dne 18. 11. 2011. Na podlagi navedenega je nato upravni organ izdal odločbo, ne da bi pred njeno izdajo dal tožnici možnost, da se z ugotovitvami seznani ter se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Po ZUP namreč imajo stranke vse do izdaje odločbe pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Ker upravni organ tega ni upošteval, je s tem kršil pravila postopka, zato je treba že iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti. Sicer pa vztraja, da bi morala biti v konkretnem primeru meja določena po obstoječem dejanskem stanju oziroma po trasi, kot poteka sedaj. Meja med parcelama *22 in 968 je vedno potekala pod brežino v oddaljenosti približno 1 m od roba cestišča. Na spornem območju tako katastrska meja bistveno odstopa od siceršnje širine javne ceste. Upravni organ v zvezi s tem ni izpeljal ugotovitvenega postopka v skladu z dolžnostjo ugotavljanja materialne resnice. Kolikor bi upravni organ vodil postopek skladno z ZUP, bi lahko tožnica tudi predlagala ustrezne rešitve. Sporno odločbo je organ izdal na podlagi 40. člena ZEN, ki določa, da geodetska uprava izda odločbo, če ugotovi, da vsi lastniki s predlagano mejo soglašajo. V konkretnem primeru pa je tožnica večkrat jasno izrazila svoje nestrinjanje s predlagano mejo, zato navedeni pogoj za izdajo odločbe ni bil izpolnjen. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Postopek urejanja in evidentiranja meje določa ZEN. V 40. členu določa, da geodetska uprava z odločbo odloči o zahtevi za evidentiranje urejene meje (prvi odstavek). Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje (drugi odstavek). V izreku odločbe o evidentiranju urejene meje se navedejo parcela, katere meje se evidentira kot urejena, in sosednje parcele. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje je grafični prikaz evidentiranja meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami (v nadaljevanem besedilu grafični prikaz evidentirane meje). Na grafičnem prikazu evidentirane meje se meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz. Odločba o evidentiranju urejene meje se vroči lastniku parcele, katere meje se je evidentirala, in lastnikom sosednjih parcel ter vlagatelju zahteve, kadar ta ni lastnik parcele (tretji odstavek).

Za tožnico je sporna določitev meje med parcelo *22 in parcelo št. 968 (ki je v lastni Občine Cirkulane ter v naravi predstavlja cesto). V zvezi z navedenim pa sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne ureja meje med navedenima parcelama. To je razvidno iz izreka (1. in 2. točka izreka), kakor tudi iz grafičnega prikaza evidentirane meje, ki je sestavni del izpodbijane odločbe, in v katerem je evidentirana meja označena z odebeljeno črto. S sporno odločbo je tako evidentirana le meja s parcelno številko 142, s katero se tožnica tudi ni strinjala, vendar glede navedene meje ni sprožila sodnega postopka, čeprav je bila nanj napotena. GURS je torej imel v določbi četrtega odstavka 39. člena ZEN pravno podlago, da je štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje glede navedene parcele. Ta okoliščina tudi v tožbi ni sporna. S tem pa je GURS imel pravno podlago v 40. členu ZEN za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje, saj je za to imel izrecna soglasja lastnikov sosednjih parcel oziroma fikcijo soglasja na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN.

Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe, meja med parcelama *22 in 968 k.o. … ni predmet izpodbijanje odločbe, ker je tožeča stranka v postavljenem roku pričela sodni postopek za ureditev meje. V skladu z določbo petega odstavka 39. člena ZEN v takem primeru upravni organ postopek evidentiranja urejene meje po določbah ZEN prekine. Po določbi šestega odstavka istega člena pa se postopek, potem ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi, s sklepom ustavi. V konkretnem primeru iz upravnega spisa ni razvidno, da je GURS potem, ko je sodišče meritorno odločilo o meji (sklep N 33/2010), postopek v tem delu ustavil, vendar to ne vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, saj se ta ne nanaša na evidentiranje meje, ki je bila urejena v sodnem postopku, prav tako lahko upravni organ še vedno izda sklep o ustavitvi upravnega postopka v tem delu.

Glede na to, da je bila sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, ni bilo več podlage za vodenje upravnega postopka glede te meje, zato tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi ugovori glede kršitve pravil postopka ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tožbeni ugovori pa se nanašajo izključno na mejo med parcelo *22 in 968 k.o. …, torej na mejo, ki je bila urejena v sodnem postopku, zato tožnica ne more uspeti s svojo tožbo v tem upravnem sporu.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.