Jedro

Tveganje v zvezi s škodo, ki nastane v primeru, ko upnik izdaje začasne odredbe ne opraviči, nosi upnik ne glede na krivdo.

Stroški ugovora dolžnika zoper sklep o zavarovanju po vsebini smiselno predstavljajo škodo, ki jo je utrpel dolžnik v zvezi z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke in v III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžnik pa sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice zoper sklep o zavarovanju naslovnega sodišča, opr. št. Zg 14/2013 z dne 22. 1. 2013 ugodilo v delu, ki se nanaša na VIII. točko navedenega sklepa (odločitev o stroških postopka) in navedeni sklep v VIII. točki razveljavilo, v preostalem delu pa ugovor zavrglo (točka I. izreka sklepa). Postopek zavarovanja, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr. št. Zg 14/2013 je ustavilo in razveljavilo dejanja zavarovanja upravljanja po sklepu o zavarovanju, izdanem v tem postopku dne 12. 1. 2013 (točka II. izreka). Upnici je naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka zavarovanja v višini 1.293,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik. Sklep izpodbija v I. točki izreka glede odločitve o stroških postopka ter v III. točki izreka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in po potrebi vrne zadevo v novo odločanje, dolžniku pa naloži povračilo pritožbenih stroškov upnika.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo upnika stroškovno zavrne kot neutemeljeno ter v celoti potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi 22.1.2013 izdalo začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve in denarne terjatve upnika. Upnik je sklep o izdani začasni odredbi prejel 24. 1. 2013. Ker upnik v roku, ki mu ga je v sklepu določilo sodišče prve stopnje ni vložil tožbe, s katero bi upravičil izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ postopek ustavilo in opravljena dejanja zavarovanja razveljavilo. Dolžnik je zoper sklep o zavarovanju vložil pravočasen ugovor. Ker pa zaradi ustavitve postopka in razveljavitve opravljenih dejanj zavarovanja več ni imela pravnega interesa za odločitev o ugovoru, je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrglo, razen v delu, ki se nanaša na stroške postopka. V stroškovnem delu je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in v tem delu sklep o zavarovanju razveljavilo ter odločilo, da je upnik dolžan povrniti dolžniku njegove stroške postopka, ki jih je neutemeljeno povzročil s tem, ko je predlagal zavarovanje, katerega kasneje ni upravičil. Odločitev o stroških postopka je utemeljilo na določbah 38. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.

6. Pritožnik navaja, da bi sodišče prve stopnje, ob pravilni uporabi materialnega prava, moralo sklep o začasni odredbi ohraniti v veljavi tudi v stroškovnem delu, dolžniku pa naložiti še plačilo stroškov, ki jih je imel upnik z odgovorom na ugovor kljub temu, da upnik izdane začasne odredbe ni opravičil. 7. Odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik tisti, ki je dolžniku dolžan povrniti stroške, ki so mu nastali v postopku zavarovanja, sam pa mora nositi svoje stroške, je pravilna. Ta odločitev se izkaže kot pravilna upoštevaje temeljno merilo uspeha, kot je določeno v 154. členu ZPP, ki se v postopku zavarovanju uporablja v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ.

8. Uspeha v postopku zavarovanja ne gre razlagati tako ozko, kot to razlaga upnik. Trditve, da je upnik v postopku zavarovanju v celoti uspel, ker je sodišče postopek zavarovanja ustavilo, dolžnikov ugovor pa razen v stroškovnem delu zavrglo, so neutemeljene. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki je v postopku v celoti uspel, saj upnik izdane začasne odredbe ni upravičil. Držijo trditve, da je sodišče prve stopnje oprlo stroškovno odločitev na dejanski stan, ki se je pričel šele 23.2.2013, vendar glede na prej povedano, s tem ni podana zatrjevana postopkovna kršitev po pravilih časovnih meja pravnomočnosti. Sklep o zavarovanju namreč na navedeni dan ni bil pravnomočen, saj je bil zoper sklep vložen ugovor.

9. Zmotno je tudi stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s prisojenimi stroški ugotavljati ali je podana njegova krivdna odgovornost, zaradi česar je sklep obremenjen s kršitvijo pomanjkanja razlogov in mu je bilo onemogočeno, da se izjavi o relevantnih dejstvih odločitve. Tveganje v zvezi s škodo, ki nastane v primeru, ko upnik izdaje začasne odredbe ne opraviči, nosi upnik ne glede na krivdo (primerjaj sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 173/2006). 279. člen ZIZ določa, da ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil. Stroški ugovora dolžnika zoper sklep o zavarovanju po vsebini smiselno predstavljajo škodo, ki jo je utrpel dolžnik v zvezi z začasno odredbo. Sodišču prve stopnje se zato v zvezi s stroški, vračilo katerih je zahteval dolžnik, ni bilo treba opredeljevati do okoliščin, ki so v zvezi s tem obstajale na dan 23. 2. 2013. Pri tem tudi ni pomembno, ali je bila začasna odredba, v času ko je bil podan predlog za njeno izdajo dejansko videti potrebna in utemeljena.

10. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobene od kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih 154. in 165. člena ZPP. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžnik pa sam nosi stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso pripomogle k njeni rešitvi (155. člen ZPP).