Jedro

Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge, naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper ta sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep popolnoma nepravilen in nezakonit. Tožena stranka je ob vložitvi odgovora na tožbo z dne 6.5.2005 vložila tudi predlog oz. prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi 168. člena ZPP in na podlagi 13. člena ZST, v katerem je določeno, da lahko sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks pravno osebo, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tako je tožena stranka prikazala resnično stanje stvari ter predložila dokaze za svoje navedbe, iz katerih jasno izhaja, da ima blokiran račun, in je že več kot 6 mesecev nelikvidna, da nima drugega premoženja in da je njeno finančno oz. premoženjsko stanje slabo. Zaradi navedenega je jasno razvidno, da tožena stranka in po nasprotni tožbi tožeča stranka, trenutno ni sposobna na plačilo sodne takse v zadevnem postopku. Ob vztrajanju naslovnega sodišča pri plačilu sodnih taks bi tožena stranka zapadla v še večje finančne težave in bi bilo ogroženo njeno nadaljnje poslovanje oz. delovanje.

Zaradi tega ima izpodbijani sklep takšne vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da se sploh ne da preizkusiti, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je zato storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sklep izpodbijati, ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu tega sklepa pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99 - 2/2004, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki tega sodišča, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti sklicuje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks in s takimi dejanskimi, kot tudi s pravnimi zaključki tega sodišča, soglaša. Iz 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 2/2004) jasno izhaja, da se v

168. členu ZPP za 4. odstavkom doda novi 5. odstavek, ki se glasi, da sodišče lahko oprosti podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe le plačila taks in sicer samo za vloge iz 1. odst. 105.a člena tega zakona, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. V tem okviru lahko plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa dovoli obročno plačilo. Iz

105.a člena ZPP pa jasno izhaja, da se mora priložiti dokazilo o plačilu sodne takse tožbi, nasprotni tožbi, predlogu za sporazumno razvezo, tožbi, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlogu za obnovo postopka, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu za zavarovanje dokazov in predlogu za poskus poravnave ter vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe. V tem primeru pa gre za odgovor na tožbo, za katerega pa ni možno oprostiti pravno osebo plačila sodne takse. Zato je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks tožene stranke.

Iz zgoraj navedenih dejanskih in pravnih razlogov sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso utemeljene pritožbene navedbe tožene stranke; poleg tega pa tudi ne, da je vložila nasprotno tožbo, za katero pa bi bila lahko upravičena plačila sodne takse, če bi jo vložila; te tožbe pa ni vložila, saj to ne izhaja iz spisa.

Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj se sklep da preizkusiti, ima tudi razloge o odločilnih dejstvih, ki niso med seboj v nasprotju. Zato ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje materialno pravno pravilen in zakonit. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.