Jedro

Delo tožnice ni bilo več potrebno zaradi zaprtja prodajalne. To pa je resen in utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi tožnici zakonito odpovedala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 5. 10. 2010 nezakonita in se razveljavi; da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 1. 1. 2011, temveč ji še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od vključno 1. 1. 2011 naprej prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto plače ter ji izplačati neto plačo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti le-teh v plačilo. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma samo izvede dokaz z zaslišanjem predlagane priče ter v zadevi odloči. Glede na napotilo višjega sodišča je tožnica v dokazne namene predlagala zaslišanje priče A.A., ki je bila najprej poslovodkinja v poslovni enoti K., nakar je bila premeščena v poslovno enoto D. in bi vedela največ izpovedati o razlogih kadrovskih zamenjav. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožnica predlagala zaslišanje priče šele v ponovljenem postopku. Meni, da dejansko stanje še vedno ni popolno ugotovljeno, ker ni bil izveden dokaz z zaslišanjem predlagane priče. Z ravnanjem sodišča prve stopnje je bila tožnici kršena ustavno zajamčena pravica do enakopravnega obravnavanja. Gre pa tudi za procesno kršitev postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica vztraja, da je prišlo do njene kadrovske premestitve v poslovalnico v Kamniku zaradi njenega zdravstvenega stanja, čeprav ni po tem obstajala nobena potreba in je tožena stranka vedela, da bo še v bolniškem staležu. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je o sporni zadevi že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 903/2011 z dne 22. 12. 2011 pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z napotili pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in po ponovni izvedbi dokazov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah s pritožbo uveljavljenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja tožnica v pritožbi. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bi sodišče prve stopnje zagrešilo, če tožnici z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ne bi dalo možnosti obravnave, torej če bi kršilo načelo kontradiktornosti, vsebovano v 5. členu ZPP, ki določa, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke oziroma da sme le tedaj, kadar zakon tako določa, odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se izjavi. Tožnica kršitev uveljavlja z navedbo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče A.A., ki bi lahko izpovedala, kdaj so odgovorne osebe pri toženi stranki dejansko izvedele o dejstvu, da se bo poslovna enota v K. zaprla. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz pravilno zavrnilo kot prepozen, tožnica pa tudi ni z ničemer opravičila, zakaj tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogla podati že prej.

Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki bi bila podana, če bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zlasti če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodba sodišča prve stopnje opisanih pomanjkljivosti nima, je ustrezno obrazložena, pritožbeno sodišče pa je sprejeto odločitev lahko preizkusilo. V obrazložitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh bistvenih dejstev, iz razlogov, ki jih je navedlo, je mogoče razbrati, zakaj je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, podana tožnici zakonita.

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da delo tožnice ni bilo več potrebno zaradi zaprtja prodajalne v K.. To pa je resen in utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi tožnici zakonito odpovedala.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka šele v mesecu septembru 2010 odločila, da se bo prodajalna v K. zaprla zaradi slabih rezultatov poslovanja v prvih osmih mesecih leta 2010. Dokazna ocena temelji na izpovedi direktorja tožene stranke in priče B.B., da tožena stranka 12. 8. 2010, ko je bila tožnica obveščena, da bo razporejena v prodajalno K., še ni vedela, da bo prišlo do ukinitve prodajalne. Domnevne govorice o zaprtju prodajalne v K. še pred zamenjavo tožnice v poslovno enoto v K., niso relevantne za potrditev dejstva, da bi tožena stranka že pred zamenjavo tožnice vedela za zaprtje poslovalnice v K.. Če bi tožnica že v avgustu 2010, ko je prejela v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delo v poslovalnici K., vedela, da bodo poslovalnico zaprli, tožnica verjetno take pogodbe o zaposlitvi ne bi podpisala.

Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. Ta je podan v primeru prenehanja potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR). Takšen razlog mora biti utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 88. člena ZDR), njegovo utemeljenost pa mora dokazati delodajalec (prvi odstavek 82. člena ZDR). Ukinitev poslovne enote v K. je temeljila na analizi poslovanja v prvih osmih mesecih leta 2010, odločitev o ukinitvi pa je bila neposredno povezana z razmerami na trgu. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo v izpodbijani sodbi, da je ukinitev poslovne enote povzročila prenehanje potrebe po delu tožnice na delovnem mestu prodajalka in ni bila posledica zdravstvenega stanja tožnice. Takšna presoja temelji na prepričljivi izpovedi priče B.B., direktorja tožene stranke in listinskih dokazov v spisu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je bil razlog odpovedi zdravstveno stanje in ne organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja, ki so v sferi delodajalca, smotrnosti ukinitve posamezne enote pa sodišče ne presoja. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnice ni mogla zaposliti pod spremenjenimi pogoji, ker te možnosti ni bilo. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

Na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP ne odgovarja.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).