Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevala prosilkine izjave, da je brezposelna, da jo preživlja hči in da priložnostno opravlja občasna dela in v tej zvezi, zakaj kot odločilno v tej zadevi šteje prosilkino izjavo dano na zapisnik. Takšna obrazložitev ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe, saj samo sklicevanje na prosilkino izjavo, dano v kazenskem postopku, stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1414/2016 z dne 29. 9. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilka, ki ima stalno prebivališče na Cipru, zaprosila za BPP za kazenski postopek I K 15015/2010. Prosilka je državljanka Republike Slovenije, zato je po določbi 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izenačena s prosilci, ki so državljani RS in imajo stalno prebivališče v RS. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da je prosilka navedla, da na Cipru živi s hčerko, ki jo tudi preživlja, sama pa občasno opravlja dela v gospodinjstvu. Ker je v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani prosilka izjavila, da mesečno zasluži 750 EUR, kar izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 23. 8. 2016, je tožena stranka ta znesek upoštevala kot znesek prosilkinih dohodkov in ugotovila, da presega z zakonom določen cenzus, zato prosilka ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP.

2. Prosilka v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da živi na Cipru od leta 2011 in da je že več kot pol leta brez redne zaposlitve. V letu 2016 se je razvezala in se preselila k hčeri, ki jo preživlja. Dela občasno in dobi minimalno plačilo med 50 do 100 EUR mesečno. Prijavljena je tudi na tamkajšnjem zavodu za zaposlovanje, vendar ne dobiva nobene finančne pomoči. Pojasnjuje, da je znesek 750 EUR zmotno upoštevan kot njen sedanji mesečni dohodek. Dne 23. 8. 2016 je res navedla, da ima mesečni prihodek v navedeni višini, zato da bi lahko opravičila stroške prihoda na sodišče iz Cipra, vendar se je znesek nanašal na osebni dohodek, ki ga je imela pred pol leta, ko je še bila zaposlena. Zagovornika potrebuje, ker ne zmore več plačila nadaljnjih stroškov in v potrditev resničnosti navedb prilaga prijavo na zavod za zaposlovanje, sodbo o razvezi zakonske zveze in potrdilo o stalnem prebivališču na Cipru. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila s podatkom, da znaša prosilkin mesečni dohodek 750 EUR, kar potrjuje njena izjava dana na zapisnik številka I K 15015/2010, v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 23. 8. 2016. Kopija navedenega zapisnika je sestavni del listin priloženega upravnega spisa. V priloženem upravnem spisu se nahaja tudi prošnja za dodelitev BPP z dne 21. 9. 2016, v kateri je prosilka navedla, da ne prejema dohodkov in prejemkov v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje (rubrika 101) in v rubriki 206, ki se nanaša na občasne dohodke v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje, da opravlja občasna dela, pomoč v gospodinjstvu. Navedla je tudi, da živi na Cipru skupaj s hčerko, ki jo preživlja in da sama dela le občasno. V listinah priloženega upravnega spisa se torej nahajajo podatki, ki se med seboj bistveno razlikujejo, zato sodišče meni, da v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe brez upoštevanja procesnih garancij stranke, torej niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem postopku.

6. Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v primeru, če zakon ne določa drugače, postopati po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je temeljno načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP), ki določa, da mora organ strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (načelo zaslišanja strank, 9. člen ZUP). V skladu s tem je treba strankam pred izdajo odločbe v upravnem postopku zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z dejstvi ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njeno korist ter do predlaganja dokazov. Postopanje v nasprotju z navedenimi določbami predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Po določbi 214. člena ZUP mora organ, ki odloča o kakšni pravici ali obveznosti stranke, v obrazložitvi odločbe med drugim poleg kratke obrazložitve strankinega zahtevka navesti tudi dejansko stanje, dokaze na katere je to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev o izreku odločbe ter razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke.

7. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevala prosilkine izjave, da je brezposelna, da jo preživlja hči in da priložnostno opravlja občasna dela in v tej zvezi, zakaj kot odločilno v tej zadevi šteje prosilkino izjavo dano na zapisnik, številka I K 15015/2010. Takšna obrazložitev ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe, saj samo sklicevanje na prosilkino izjavo dano v kazenskem postopku, stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

8. Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek.