19. 6. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Christe Haase, Republika Avstrija, na seji 19. junija 2008

odločilo:

Sodba Vrhovnega sodišča št. Ips 1238/2006 z dne 14. 11. 2007 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Z zavrnitvijo pritožničine revizije je bil končan upravni spor, v katerem je pritožnica izpodbijala odločitev upravnih organov o njenem državljanstvu. V sodbi je Vrhovno sodišče navedlo, da v postopkih ugotavljanja državljanstva denacionalizacijskih upravičencev, pri katerih se to ugotavlja ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45), domneva nelojalnosti oseb, na katere se ta določba nanaša, velja tudi za mladoletne osebe. Te domneve po stališču Vrhovnega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na mladoletnost vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka, saj bi namreč v nasprotnem primeru ob uporabi 12. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen) te mladoletne osebe postale denacionalizacijski upravičenci, čeprav njihovim staršem zaradi nemške narodnosti (in neizpodbite domneve nelojalnosti) tak status ne bi bil priznan. Drugih okoliščin, ki naj bi izpodbile domnevo pritožničine nelojalnosti, naj ta v postopku ne bi navajala, zato naj bi veljala domneva njene nelojalnosti. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da se v primeru, ko gre za osebo, ki zaradi starosti ni bila sama sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, lahko domneva nelojalnosti izpodbija tako, da se sklicuje, da je njej bližnja oseba ravnala lojalno; praviloma naj bi to bili starši.

2.Pritožnica navaja, da je bila leta 1945 stara 2 leti. Zatrjuje, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo kršilo drugi odstavek 14. člena in 22. člen Ustave. Meni, da sodišče ni razumno obrazložilo, zakaj je štelo, da je bila kot dveleten otrok nelojalna. Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da bi kot mladoletna oseba, ki zaradi starosti ni bila sposobna sama tvoriti volje in se ravnati po njej, domnevo o svoji nelojalnosti v postopku ugotavljanja državljanstva lahko izpodbila s sklicevanjem na ravnanje (med vojno) njej bližnjih oseb, ki naj bi izpodbilo domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. Neenakost pri obravnavanju pa pritožnica utemeljuje tudi s sklicevanjem na odločitve drugostopenjskega upravnega organa, ki naj bi v identičnem primeru odločil drugače.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo dne 29. 1. 2008. Ustavna pritožba je bila na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – v nadaljevanju ZUstS) predložena Ministrstvu za notranje zadeve, ki pa nanjo ni odgovorilo. O sprejeti ustavni pritožbi je bilo na podlagi prvega odstavka 56. člena ZUstS obveščeno Vrhovno sodišče.

B.

4.V predmetni zadevi se je državljanstvo pritožnice ugotavljalo zaradi zahteve, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen dal upravni organ, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku. Pri tem je bila uporabljena novela drugega odstavka 35. člena ZDrž/45, po kateri se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so se nahajale v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti z nelojalnimi postopki proti narodnim in državnim interesom narodov FLRJ. V upravnem sporu je bila pritožničina pritožba obravnavana kot revizija.

5.Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča kot izhodišče postavlja stališče, da velja domneva nelojalnosti, ki jo je mogoče izpodbiti z dokazovanjem aktivnega ravnanja v korist narodom FLRJ, tudi za osebe, ki so bile med vojno mladoletne in se pri njih, ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena ZDrž/45, ugotavlja jugoslovansko državljanstvo. S tem stališčem je Vrhovno sodišče povedalo, da so te osebe samostojen pravni subjekt, za katere velja domneva nelojalnosti, ki se izpodbija samostojno. Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da za izpodbijanje domneve nelojalnosti ne zadostuje pritožničino zatrjevanje, da je bila med vojno mladoletna. To stališče sicer dopolnjuje z navedbo, da se v primerih, ko mladoletne osebe zaradi svoje starosti niso bile sposobne tvoriti svojo volje in ravnanja, domneva nelojalnosti lahko izpodbije tako, da se z uspehom izpodbije to domnevo pri bližnjih osebah.

6.Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da velja domneva nelojalnosti, ki jo je mogoče izpodbjati, tudi v primeru mladoletnih oseb, pri katerih se ugotavlja državljanstvo ob uporabi drugega odstavka 35. člen ZDrž/45. Sprejelo je stališče, da je treba pri odločanju o neobstoju nelojalnosti upoštevati tudi starost take mladoletne osebe in se opredeliti do tega, ali je mladoletno osebo določene starosti sploh mogoče šteti za nelojalno in če da, zakaj (odločbi št. Up-2/02 z dne 28. 2. 2004, Uradni list RS, št. 23/02, OdlUS XI, 111 in št. Up 525/04 z dne 9. 12. 2004, Uradni list RS, št. 138/04). V odločbi št. Up-3303/07 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 31/08) je Ustavno sodišče tudi navedlo, da stališču Vrhovnega sodišča, po katerem zgolj zatrjevanje mladoletnosti (v času vojne) ne zadostuje za izpodbijanje domneve nelojalnosti, samemu po sebi ni mogoče očitati neskladja s kakšno od človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar je to stališče lahko zgolj izhodišče za odločanje in je treba ob njegovi uporabi v konkretnem primeru upoštevati, ali (ne) gre za mladoletno osebo, pri kateri glede na njeno starost v času, ko naj bi bila domnevno nelojalna, domneva sploh ne pride v poštev, ker bi glede na duševne in telesne sposobnosti takšne osebe dejansko pomenila fikcijo. To bi namreč že samo po sebi pomenilo neenako obravnavanje mladoletnih oseb. V tej odločbi je Ustavno sodišče posebej opozorilo, da sodišče, če se kljub zatrjevanju stranke pri odločanju niti ne opredeli, zakaj starost osebe, za katero se ugotavlja jugoslovansko državljanstvo, že sama po sebi ne izključuje domneve nelojalnosti, krši tudi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pri tem je, sklicujoč se na dosedanjo ustavnosodno presojo (odločba št. Up-2/02), opozorilo tudi, da je stališče, po katerem se za mladoletno osebo, ki zaradi starosti ne more tvoriti svoje volje in ravnanja, domneva nelojalnosti izpodbija tako, da se pri tem sklicuje na ravnanje bližnjih oseb (praviloma staršev), z vidika 22. člena Ustave nedopustno. Dodalo je še, da je okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti, tudi starost otroka.

7.Iz navedb ustavne pritožbe in iz izpodbijane sodbe izhaja, da je pritožnica v postopku zatrjevala, da je bila ob koncu druge svetovne vojne stara dve leti. To dejstvo je navajala kot okoliščino, ki naj bi prepričljivo nasprotovala domnevi o njeni nelojalnosti. O tej okoliščini pa se je Vrhovno sodišče opredelilo le posredno, in sicer z navedbo, da se v primeru, ko mladoletna oseba zaradi starosti ne more tvoriti svoje volje in ravnanja, domneva nelojalnosti izpodbija tako, da se pri tem sklicuje na ravnanje bližnjih oseb (praviloma staršev). Tako stališče pomeni, da se domneva nelojalnosti za eno kategorijo oseb (starši) razširja na druge (otroci). Glede na dosedanjo ustavnosodno presojo (primerjaj odločbo št. Up-2/02 in zlasti odločbo št. Up-3303/07) pa je z vidika 22. člena Ustave taka razširitev domneve nelojalnosti nedopustna. Ker se Vrhovno sodišče pri tem ni opredelilo do vprašanja, ali je pritožnico glede na njeno starost sploh mogoče šteti za nelojalno, in če jo je, zakaj, je pritožnico v tem delu prikrajšalo za obrazloženo sodbo, kar pomeni kršitev 22. člena Ustave.

8.Ustavno sodišče je glede na navedeno izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik