Uporaba očal z možnostjo snemanja prometa

Datum

03.04.2026

Številka

07121-1/2026/324

Kategorije

Definicija OP, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Statistika in raziskovanje, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede

uporabe očal z možnostjo snemanja prometa v okviru raziskovalnega projekta z namenom izvedbe analize vizualne pozornosti voznikov električnih skirojev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor javnih površin je na podlagi 80. člena ZVOP-2 dopusten, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

IP poudarja, da samo dejstvo, de se želijo v konkretnem primeru pridobljeni osebni podatki obdelovati za raziskovalne namene, v ničemer ne vpliva na to, da je za izvajanje videonadzora javnih površin treba zagotoviti izpolnjevanje vseh zgoraj navedenih pogojev.

Splošno 80. člen ZVOP-2 ni namenjen pravni ureditvi raziskovanja, zato v konkretnem primeru pravne podlage za želene obdelave osebnih podatkov ni mogoče najti v tem členu, ampak bi jo bilo po mnenju IP treba črpati bodisi iz zakona v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ali iz zakonitega interesa upravljavca v smislu točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

IP svetuje, da se v okviru ocene učinka temeljito opišejo in ocenijo vsi vidiki obdelave osebnih podatkov, primarno pa je bistveno, da se zagotovi oziroma opredeli ustrezna pravna podlaga za želene obdelave osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila, na podlagi katerih lahko tisti, ki podatke obdeluje, ugotavlja skladnost svojega ravnanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno; v konkretnem primeru pa zlasti številka registrske tablice, saj je IP že večkrat poudaril, da je treba registrske številke avtomobilov že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika – fizične osebe, obravnavati kot osebne podatke). Torej, če bi bila ločljivost posnetkov dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati oziroma določiti, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik. IP se ob tem splošno sprašuje, ali bi bilo mogoče želene namene, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje (obnašanje voznikov električnih skirojev v prometu, izvedba analize njihove vizualne pozornosti, …), lahko doseglo tudi brez izvajanja videonadzora javnih površin oziroma obdelave osebnih podatkov udeležencev v prometu oziroma na način, da se ob tem ne bi obdelovali osebni podatki oziroma da morebitni zajeti posamezniki ne bi bili določljivi. V tem primeru vse v tem mnenju predstavljene obveznosti s področja varstva podatkov ne pridejo v poštev in bi bilo vsekakor precej enostavneje izvesti sam videonadzor.

IP nadaljuje, da gre v primeru, da bo v konkretnem primeru šlo za obdelavo osebnih podatkov, glede na opisane namene v vašem zaprosilu za mnenje za obdelavo osebnih podatkov za namen raziskovanja. Ker bo ob tem prišlo do snemanja javnih površin, je treba upoštevati, da Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23, 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: ZCes-2) v prvem odstavku 10. člena določa, da se lahko videonadzor prometa na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2). Ta v 80. členu ureja videonadzor na javnih površinah in v prvem odstavku določa, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. IP ob tem splošno dodaja tudi, da je 80. člen ZVOP-2 aplikativen zgolj v primerih, ko obdelava temelji na točkah (c) – zakon in (e) - opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Le v sklopu teh dveh pravnih podlag namreč nacionalna zakonodaja zahteve za obdelavo lahko podrobneje razčleni in za obdelavo predpiše dodatne pogoje.

IP ponavlja, da so dovoljeni nameni uporabe videonadzora na javnih površinah jasno določeni in med njimi ni npr. spremljanja obnašanja voznikov ali analiza njihove pozornosti. Splošno 80. člen ZVOP-2 ni namenjen pravni ureditvi raziskovanja, zato v konkretnem primeru pravne podlage za želene obdelave osebnih podatkov ni mogoče najti v tem členu, ampak bi jo bilo po mnenju IP treba črpati bodisi iz zakona v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ali iz zakonitega interesa upravljavca v smislu točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

IP sicer poudarja tudi, da je treba na področju videonadzora cestnega prometa posebej upoštevati tudi določbi osmega in devetega odstavka 80. člena ZVOP-2. Upravljavec sme tako izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se ne izvaja sistemsko nadzorovanje gibanja posameznikov ali poseganje v zasebnost posameznikov. V skladu z zakonom mora določiti tiste odseke ceste v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja cestnega prometa ali njegovega upravljanja. Pred dokončno določitvijo lokacij mora upravljavec izdelati tudi oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje IP. Več informacij o sami izdelavi ocene učinka je na voljo v smernicah, ki jih je pripravil IP in so dostopne na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd.

IP sklepno dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/

in v Smernicah glede izvajanja videonadzora:

https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

IP poudarja, da samo dejstvo, de se želijo v konkretnem primeru pridobljeni osebni podatki obdelovati za raziskovalne namene, v ničemer ne vpliva na to, da je za izvajanje videonadzora javnih površin treba zagotoviti izpolnjevanje vseh zgoraj navedenih pogojev.

IP glede obveznosti izdelave ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov poudarja, da gre pri tem orodju za vnaprejšnjo presojo, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila predlagana rešitev zakonita, sorazmerna, transparentna, varna itd. Zelo pomembno je izhajati iz težav, ki naj bi jih reševali z uvedbo rešitve, pri čemer je treba realno oceniti, ali se bo na tak način dejansko doseglo zasledovane cilje in ali teh ciljev ni mogoče doseči na drug način (npr. z uporabo drugih sredstev za dosego cilja), ki bi manj posegal v pravice posameznika. Kvalitetno izdelana ocena učinka bo podala odgovore na številna vprašanja v zvezi z uvedbo rešitve in omogočila odločitev o (ne)dopustnosti uvedbe tega ukrepa oziroma morebitnih potrebnih prilagoditvah pred njegovo uvedbo. IP svetuje tudi, da se v okviru ocene učinka temeljito opišejo in ocenijo vsi vidiki obdelave osebnih podatkov, primarno pa je bistveno, da se zagotovi oziroma opredeli ustrezna pravna podlaga za želene obdelave osebnih podatkov. IP, kot rečeno, glede na navedbe v vašem zaprosilu meni, da bi eventualno pravno podlago morda lahko utemeljili na točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da bi morali izkazati zakoniti interes za njegovo izvajanje, pod pogojem, da nad zakonitim interesom ne pretehtajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika (udeležencev v prometu, ki bodo posneti). Pogoj za uporabo te pravne podlage je izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). IP svetuje, da se v oceni učinka opredelijo tveganja za pravice in svoboščine posameznikov in ustrezni ukrepi za obravnavanje oziroma omejitev teh tveganj. Kot rečeno, je treba za uporabo te pravne podlage treba izvesti test tehtanja interesov, ter izkazati, da glede na naravo obdelave, rok hrambe, ukrepe za obvladovanje tveganj  itd. interesi za raziskovanje pretehtajo nad interesi posnetih posameznikov. Ob tem IP dodaja še, da je treba zagotoviti pravno podlago tudi za obdelavo osebnih podatkov (npr. njegovo privolitev) posameznika, ki bo nosilec kamere (voznik električnega skiroja), saj se zbirajo tudi njegovi osebni podatki.

IP opozarja tudi, da mora biti v primeru uvedbe videonadzora na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa (povzetek testa tehtanja) podana tudi v obvestilu posamezniku po točki (d) prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe.

V zvezi z zagotavljanjem ustrezne pravne podlage IP pojasnjuje tudi, da 42.a člen Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID; Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24, 40/25) med drugim določa, da smejo raziskovalne organizacije, ki so prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom, osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, pridobivati in obdelovati za namene znanstvenega raziskovanja (v nadaljnjem besedilu: znanstvenoraziskovalni nameni), če izvedbe raziskave oziroma njenega namena ni mogoče doseči z obdelavo anonimiziranih podatkov ali bi bilo to povezano z nesorazmernim naporom ali stroški. Osebni podatki, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, se na podlagi tega člena lahko obdelujejo le za namen izvedbe raziskav, ki se izvajajo v okviru javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma so sofinancirane z javnimi sredstvi. Za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, mora raziskovalna organizacija v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, izdelati opis raziskave in oceno učinka. V primeru, da raziskovalna organizacija pridobiva osebne podatke od drugega upravljavca, mu, preden pridobi osebne podatke, predloži opis raziskave in oceno učinka. Upravljavec osebnih podatkov o posredovanju osebnih podatkov nato odloča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V primeru, ko je raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka že upravljavec osebnih podatkov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov. Osebni podatki, zbrani za namene znanstvenega raziskovanja oziroma pridobljeni za znanstvenoraziskovalne namene, se hranijo največ tri leta po zaključku raziskave, nato se nepovratno anonimizirajo oziroma po potrebi vrnejo upravljalcu osebnih podatkov ali uničijo, razen če drug zakon določa drugače, če je posameznik privolil v nadaljnjo hrambo ali je nadaljnja hramba pomembna za izvršitev namena raziskave. Omenjeni člen določa tudi, da se za obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena , kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. ZVOP-2 obdelavo osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne, statistične in arhivske namene ureja v členih 68 – 72. Glede uporabe določb 1. poglavja II. dela ZVOP‑2, ki določa posebna pravila glede obdelave osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne, statistične in arhivske namene, IP pojasnjuje, da ZVOP-2 v 68. in 69. členu določa pravila, ki veljajo za nadaljnjo obdelavo podatkov za raziskovalne namene, bodisi s strani upravljavca, ki je podatke zbral za drugačen primarni namen, bodisi s strani raziskovalne organizacije ali posameznika, ki bi podatke pridobil od upravljavca za raziskovalne namene. Gre torej za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, ki so bili primarno zbrani za drug namen. Navedene določbe po mnenju IP ne predstavljajo samostojne pravne podlage za izvajanje videonadzora v smislu ZVOP-2 na način, da se snema določene ali določljive posameznike, v primerih, ki jih opisujete v vašem zaprosilu za mnenje.

IP svetuje, da se glede na okoliščine konkretne raziskave, status raziskovalca, vrsto projekta ter druge relevantne okoliščine preuči tudi možnost uporabe zgoraj navedene pravne podlage.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Prav tako IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali je uporaba konkretne rešitve skladna s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka