Jedro

Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.

V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.

Izrek

I. Pritožba A. A. zoper sklep z dne 23. 12. 2016, red. št. 280 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba B. B. in C. C. zoper sklep z dne 23. 12. 2016, red. št. 281, se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi dediča D. D. se delno ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju v točkah I/5 in II/1 izreka spremeni tako, da se ulomek 1/6 nadomesti z ulomkom 1/4. IV. V preostalem delu se pritožba D. D. zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 23. 12. 2016, red. št. 280, je prvo sodišče vlogo A. A. z dne 3. 11. 2016 zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. s predlogom, da pritožbeno sodišče njenima predlogoma za vstop v zapuščinski postopek po pokojnem E. E. in za izločitev njene lastnine, ustvarjene v skupni zakonski zvezi z D. D. iz zapuščine po pokojniku, ugodi, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Meni, da so bili postopki v pravdnih zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98, II P 1845/2000 in II P 2549/2000 obremenjeni z zlorabo procesnih pravic, saj je bil D. D. pravdno nesposoben, kar sta z zlorabo zakonodaje in neresnicami izkoristili F. F. in G. G. ter si na nezakonit način prilastili vse premoženje, ki ga je pritožnica s poštenim delom in odrekanjem v svojem življenju v skupni zakonski zvezi ustvarila z nujnim dedičem D. D. Navaja, da je bila v teh postopkih pravočasno in pravilno predlagana za pričo, vendar je Okrožno sodišče v Ljubljani ni nikoli zaslišalo. Po zakonu zaščitene pravice do dokazovanja so ji kot upnici kratene tudi v tem postopku. Meni, da je dokazala, da je zaradi varovanja njenih lastninskih pravic upnica v tem postopku in na podlagi 175. člena ZD stranka v zapuščinskem postopku, zaradi česar prvo sodišče njene vloge ne bi smeli zavreči. Sodišče prve stopnje bi moralo zaradi ugotovitve obsega zapuščine zapuščinski postopek v skladu z določbo 212. člena ZPP prekiniti.

3. Z izpodbijanim sklepom z dne 23. 12. 2016, red. št. 281, je sodišče prve stopnje vlogo B. B. in C. C. z dne 7. 11. 2016 zavrglo.

4. Zoper sklep se pritožujeta B. B. in C. C. Navajata, da je iz številnih sodnoizvedeniških mnenj sodišču v Ljubljani znano, da je njun oče zaradi poškodbe med operacijo srednjega ušesa iz leta 1994 in zaradi lažnih prijav in lažnih tožb njegove matere, sestre in nečakinje, že od leta 1994 dalje procesno nesposoben in brez denarja za odvetnika. Navedeno sodišče sistematično zlorablja tudi v tem zapuščinskem postopku in vlog ter dokazov njunega očeta ne upošteva. Pri odločitvi prvo sodišče tudi ni upoštevalo veljavne oporoke dedka in babice, v kateri sta zapisala, da je njuna poslednja volja, da v primeru smrti enega ali drugega zakonca njegovo celotno premoženje deduje še živeči zakonec, po smrti obeh pa naj celotno premoženje dedujejo njuni vnuki in to po enakih deležih. Menita, da zaradi v oporoki izražene volje dedka in babice izpolnjujeta pogoje za udeležbo v tem zapuščinskem postopku.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo: - da je bil zapustnik v času smrti poročen z F. F. in oče dveh otrok, D. D. in G. G. (I/1); - da je zapustnik naredil pisno oporoko pred pričami dne 9. 7. 1996, s katero je vse svoje premoženje, ki ga bo imel v času smrti, zapustil svoji ženi F. F. (I/2), - da so potencialni dediči vdova zapustnika ter hči in sin zapustnika, ki so oporoko z dne 9. 7. 1996 priznali za pristno in veljavno (I/3); da se je F. F. priglasila k dedovanju na podlagi pisne oporoke pred pričami z dne 9. 7. 1996 in dediščino sprejela in da se je dedič D. D. priglasil k dedovanju nujnega dednega deleža. Za dedinjo G. G. je bilo ugotovljeno, da se je dedovanju po pokojnem E. E. odpovedala (I/4); - da znaša nujni dedni delež D. D. 1/6 celotne zapuščine (I/5); - da je bil v tem postopku izdan delni sklep o dedovanju z dne 4. 12. 2012, predmet dedovanja pa je bil osebni avtomobil Opel Corsa 1,4 sport v vrednosti 2.086,46 EUR (I/6). V točki I/7 je prvo sodišče ugotovilo obseg preostalega dela zapuščine. Nadalje je ugotovilo, da znaša vrednost zapustnikovega premoženja, ki ga je imel v času smrti 67.012,27 EUR (I/8) ter da je sin zapustnika D. D. s strani zapustnika prejel darilo na podlagi darilne pogodbe z dne 19. 8. 1976, ki v naravi predstavlja nepremičnino ID 000, v vrednosti 89.000,00 EUR na dan zapustnikove smrti in po stanju ob daritvi (I/9). V II. točki izreka sklepa je prvo sodišče ugotovilo, da D. D. ni upravičen do dedovanja nujnega dednega deleža v višini 1/6 vrednosti zapuščine, ker se mu je na zahtevo sodedinje F. F. v njegov nujni dedni delež vračunala vrednost darila po darilni pogodbi z dne 19. 8. 1976. Za dedinjo celotne zapuščine je razglasilo oporočno dedinjo F. F. (III) ter odredilo ustrezne vpise oziroma prenose, kot to določno izhaja iz IV. točke izreka sklepa.

6. Zoper navedeni sklep o dedovanju se je po skrbniku pritožil dedič D. D. Navaja, da je darilna pogodba, sklenjena dne 9. 7. 1976, fiktivna, ter da mati in pokojni oče nikoli nista bila lastnika delavnice, stoječe na parceli št. 1 k. o. X. Opozarja, da je sodišče nezakonito prezrlo in ni upoštevalo umetniških slik pokojnega očeta v vrednosti okoli 40.000,00 EUR. Navaja, da je zahteval povečanje dednega deleža, ker je bila očetova zapuščina ustvarjena tudi z njegovim delom. Pokojni oče je zapustil dve puški, ki ju je sodišče štelo za ničvredni, čeprav je samo za eno puško iz sredstev skupne obrti plačal skoraj 24.000 takratnih nemških mark. Z dedinjo F. F. sta bila dogovorjena, da se bo dedinja v preostalem delu dedovanju v korist pritožnikovih sinov odpovedala. Sodišče tudi ni upoštevalo daril, ki sta jih po razveljavljeni izročilni in darilni pogodbi dobili hči F. F., G. G. in zapustnikova vnukinja H. H. Sodišče je z upoštevanjem dedno odpravljene hčere zapustnika G. G. napačno ugotovilo višino nujnega dednega deleža v višini 1/6. 7. Pritožbi zoper sklepa z dne 23. 12. 2016 nista utemeljeni, pritožba zoper sklep o dedovanju z dne 28. 12. 2016 pa je delno utemeljena.

O pritožbi A. A.:

8. V skladu z določbo 175. člena ZD je stranka zapuščinskega postopka dedič in volilojemnik ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica A. A. po pokojnem E. E. ni zakonita niti oporočna dedinja ali volilojemnica.

9. Iz pritožničinih navedb, da se iz zapuščine izločijo nepremičnine parc. št. 1/7 in 1/35 k. o. X., ter da v zapuščino spadajo umetniške slike in nepremičnine, ki sta jih po razveljavljeni izročilni pogodbi pokojnega E. E. prejeli pokojnikova hčerka G. G. in vnukinja pokojnika H. H., ne izhaja, da pritožnica uveljavlja katero od pravic, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku. Kot je pravilno pritožnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, se za stranke zapuščinskega postopka sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica torej lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka (212. člena ZD). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje udeležbo pritožnice v zapuščinskem postopku po pokojnem E. E. pravilno zavrnilo.

10. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep prvega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi B. B. in C. C.:

11. Sodišče prve stopnje je pritožnikoma pravilno pojasnilo, da so v skladu s 175. členom ZD stranke zapuščinskega postopka dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnika pa nista niti zakonita niti oporočna dediča, zato ne izpolnjujeta pogojev za sodelovanje v zapuščinskem postopku. V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna (3. odstavek 79. člena ZD).

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišča na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbi dediča D. D.:

13. Sodišče prve stopnje je zaradi sporov med dediči zapuščinski postopek večkrat prekinilo. Najprej je bil prekinjen s sklepom sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2003 do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 1845/2000-II, ker je že pred smrtjo zapustnika med D. D. ter zapustnikom E. E., F. F. in G. G. (ženo in hčerjo zapustnika) nastal spor glede obsega zapustnikovega premoženja. Ker je v nadaljevanju postopka ponovno nastal spor med dediči glede obsega zapuščine in obstoja daril, danih s strani zapustniku tako D. D. kot tudi G. G., je prvo sodišče s sklepom z dne 4. 9. 2006 predmetni zapuščinski postopek prekinilo in dediče napotilo na pravdo. Tožba dediča D. D., s katero je zahteval - da sodišče ugotovi, da je bila izročilna pogodba z dne 26. 2. 1986 razveljavljena oziroma nična; - da je upravičen do zakonitega dednega deleža, podrejeno do nujnega deleža s povečanjem; - da je zapustnik obdaril vnukinjo H. H. z nepremičninami, G. G. pa s finančnimi sredstvi ter; - da je zapustnik dedičem zapustil nepremičnino parc. št. 1/14 k. o. X., premičnine (med ostalimi tudi 12 umetniških slik akademskega slikarja prof. Ferda Mayerja) in pravice, je bila pravnomočno zavržena. F. F. in G. G. tožbe na obstoj drugih daril, ki naj bi jih s strani zapustnika prejel D. D., nista vložili. Nazadnje je prvo sodišče zapuščinski postopek prekinilo s sklepom z dne 19. 6. 2007 ter dediča D. D. napotilo na pravdo na ugotovitev, da je njegova izjava o priznanju oporoke neveljavna.

14. Sodišče prve stopnje je v skladu z navedenimi sodnimi odločbami pravilno ugotovilo obseg zapuščine, kot je razviden iz točke I/7 izreka izpodbijanega sklepa, ter obstoj darila, ki ga je bilo potrebno upoštevati pri izračunu nujnega dednega deleža. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da se darila, ki jih je zapustnik podaril svojim vnukom pred zadnjim letom svojega življenja, v skladu z določbo petega odstavka 28. člena ZD, pri izračunu nujnega deleža ne upoštevajo.

15. Podlaga za izračun nujnega dednega deleža je t. i. obračunska vrednost zapuščine. Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški zapustnikovega pogreba. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril dedičem, ki se odpovedujejo dediščini in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

16. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je vrednost premoženja, ki ga je zapustnik imel v času smrti znašala 67.012,27 EUR. Stroški za cenitev zapuščine so znašali 740,60 EUR. Tako dobljenemu ostanku v višini 66.271,67 EUR je sodišče prve stopnje pravilno dodalo vrednost darila, ki ga je dedič D. D. na podlagi darilne pogodbe z dne 19. 8. 1976 prejel od zapustnika in ki ga je sodni cenilec ocenil na vrednost 89.000,00 EUR. Čista vrednost zapuščine tako znaša 156.012,27 EUR.

17. Zapustnik je imel dva otroka ter ženo. Hči G. G. se je dedovanju po zapustniku odpovedala, pri čemer se šteje, da taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal (137. člen ZD). Šteje se torej, kot da je G. G. umrla pred zapustnikom, zato se pri ugotavljanju kroga oseb poklicanih k dedovanju ne upošteva, niti se ne upošteva pri določanju velikosti dednih deležev. K dedovanju sta zato poklicana le zapustnikov sin D. D. in zapustnikova žena F. F. V skladu z določbo drugega odstavka 26. člena ZD znaša nujni dedni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu, kar pomeni, da nujni dedni delež zapustnikovega sina D. D. znaša 1/4 vrednosti zapuščine in ne 1/6, kot je zmotno ugotovilo prvo sodišče. Višina nujnega dednega deleža, ki ga zahteva pritožnik tako znaša 39.003,07 EUR.

18. Po ugotovitvi prvega sodišča sta repetirna in kombinirana puška, ki spadata v zapuščino po pokojniku brez večje vrednosti. Pritožnik v pritožbi navaja, da je za kombinirano puško puškarju N. iz sredstev skupne obrti plačal skoraj 24.000 takratnih nemških mark, pri tem pa pritožnik niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ne navede vrednosti pušk v času zapustnikove smrti.(1)

19. Ker vrednost darila, ki ga je pritožnik dobil od zapustnika, presega tako ugotovljeni nujni dedni delež, je ugotovitev prvega sodišča, da D. D. do dedovanja nujnega dednega deleža ni upravičen, pravilna, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo le glede ugotovljene višine nujnega dednega deleža, do katerega naj bi bil nujni dedni dedič upravičen, tako, da je ugotovilo, da pritožnikov nujni delež znaša 1/4 celotne zapuščine (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sicer je pritožbo zavrnilo in v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Pa tudi, če bi se v pritožbi navedena vrednost puške prištela k vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik v času smrti, pritožnik do dedovanja nujnega dednega deleža še vedno ne bi bil upravičen.