Jedro

Obsojeni namreč ne izpolnjuje pogojev za alternativno prestajanje kazni, saj v predlogu ni navedel nobenih relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obsojenega A. A. z dne 10. 8. 2020 ter dopolnitev z dne 17. 8. 2020, za alternativno prestajanje zaporne kazni, kot neutemeljen zavrnilo ter po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se obsojenega oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obsojenega zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in ugodi predlogu obsojenega za alternativno prestajanje kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornica uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev, ker napadenega sklepa ni vročilo zagovornici obsojenega. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je zagovornica obdolženega zoper napadeni sklep dne 24. 9. 2020 vložila pravočasno pritožbo. Sodišče prve stopnje pa zagovornici ni vročilo napadenega sklepa, ker se v spisu ni nahajalo ustrezno pooblastilo za zastopanje. Zato je zagovornico pozvalo k predložitvi ustreznega pooblastila, ki ga je ta sodišču posredovala 8. 10. 2020. Glede na navedeno so pritožbeni pomisleki zagovornice v tej smeri neutemeljeni, saj pooblastilo, na katerega se sklicuje pritožba, ne zajema zastopanja obsojenega pri odločanju o alternativnem prestajanju zaporne kazni, na kar je bila opozorjena tudi z dopisom sodišča z dne 25. 9. 2020. Zato so trditve zagovornice, da je sodišče prve stopnje pri vročanju napadenega sklepa zagrešilo procesno kršitev, neutemeljene.

5. Prav tako ne more biti uspešna pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker predloga za alternativno prestajanje kazni ni vročilo ODT. Takšne navedbe zagovornice so v nasprotju s podatki kazenskega spisa, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje ODT poslalo predlog obsojenega za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist in sicer dne 11. 8. 2020, tožilstvo je predlog sprejelo 12. 8. 2020, vendar se je o njem izjasnilo šele 14. 9. 2020, torej po preteku 15 dnevnega roka. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o predlogu obsojenega odločilo brez izjave ODT, ker je ugotovilo, da ta odgovora na predlog ni podal, kar je tudi navedlo v razlogih napadenega sklepa. Zato je pritožba zagovornice v tej smeri neutemeljena.

6. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki utemeljeno ni ugodilo predlogu za nadomestitev zaporne enotne kazni enajst mesecev z delom v splošno korist. Obsojeni namreč ne izpolnjuje pogojev za alternativno prestajanje kazni, saj v predlogu ni navedel nobenih relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.

7. Do takšne odločitve je sodišče prve stopnje prišlo po tehtnem presojanju tako objektivnih kot subjektivnih okoliščin in sicer predkaznovanosti obsojenca za vrsto kaznivih dejanj ter dejstvu, da zoper obsojenca potekajo še odprti kazenski postopki, pri čemer pa je obravnavano kaznivo dejanje storil v času preizkusne dobe. Razen tega je obsojeni samski, ni dolžan skrbeti za nikogar, prav tako pa je tudi nezaposlen, na obsojenega pa tudi niso vplivale do sedaj izrečene pogojne obsodbe in že izrečeni alternativni načini prestajanja kazni.

8. Vse zgoraj navedeno pa tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže, da obsojeni ne more biti deležen alternativnega prestajanja kazni, za kar se v pritožbi zavzema zagovornica, ki ne more biti uspešna niti, ko se sklicuje na to, da obsojeni aktivno išče zaposlitev in da se je vpisal na doktorski študij na EPF. Navedene okoliščine namreč ne morejo omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, kakor tudi ne trditev pritožbe, da obsojeni kaznivega dejanja ne bo ponovil ter da v zadnjem času s strani policije ni bil obravnavan in si skuša urediti življenje.

9. Ker obsojeni ne izpolnjuje objektivnih in subjektivnih okoliščin za alternativno prestajanje kazni in ker pritožba zagovornice niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi omajalo odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornice odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Pritožbeno sodišče je obsojenega glede na njegovo materialno stanje oprostilo plačila sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).