Jedro

Izpolnitev obveznosti v skladu z izvršljivo sodno odločbo (izvršilnim naslovom) ni razlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog drugotožene stranke I. M. za razveljavitev klavzule o izvršljivosti sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. I P 662/89 z dne 6.6.1990. Zoper ta sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožila drugotožena stranka. V pritožbi navaja, da je bila obveznost na podlagi navedene pravnomočne sodbe plačana po preteku paricijskega roka, in sicer dne 20.12.1990, 5.2.1991 in 5.8.1994. Zato meni, da želi tožeča stranka glede na to, da je pred Občinskim sodiščem v Bujah začela postopek za priznanje tuje sodne odločbe ter da si je klavzulo o izvršljivosti pridobila šele v času med 26.3.1999 in 23.4.1999, ponovno izterjati že izpolnjeno obveznost. Drugotožena stranka želi, da se ravnanje tožeče stranke zaustavi že v postopku priznanja tuje sodne odločbe in ne šele v izvršilnem postopku, ki bo po postopku priznanja tuje sodne odločbe vsekakor sledil, saj tožeča stranka, glede na to, da je bila njena terjatev že v celoti poplačana, ne bi več smela imeti pravnega interesa za izterjavo kakršnegakoli plačila. Glede na navedeno meni, da je njen predlog za razveljavitev klavzule o izvršljivosti upravičen, zato višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da klavzulo o izvršljivosti razveljavi oziroma podrejeno, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov je višje sodišče ugotovilo, da sodna odločba, za katero predlagatelj predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti, izpolnjuje pogoje, ki jih za izvršljivost odločbe določa 1. odstavek 19. člena ZIZ. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je sodba Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. I P 662/89 z dne 6.6.1990, postala pravnomočna in tudi izvršljiva dne 8.7.1990, zato predlogu predlagatelja, četudi je bila obveznost po preteku paricijskega roka po sodbi v celoti poravnana, ni mogoče ugoditi.

Ugovor, da je tožeča stranka pred Občinskim sodiščem v Bujah začela postopek za priznanje tuje sodne odločbe z namenom, da v izvršilnem postopku, ki bo nedvomno takemu postopku sledil, pride do ponovnega plačila že plačane obveznosti, namreč ne predstavlja pravno utemeljenega razloga, zaradi katerega bi sodišče lahko razveljavilo potrdilo o izvršljivosti. Vsekakor pa bo predlagatelj dejstvo, da je terjatev prenehala zaradi plačila po izvršljivosti odločbe, torej v času, ko tega ni več mogel uspešno uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, lahko uveljavljal v morebitnem izvršilnem postopku.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljana pritožbena razloga nista podana, sklep sodišča prve stopnje pa tudi ne vsebuje kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.