Jedro

Glede na zaskrbljujoče ugotovitve izvedenke o prizadetosti otrok in ogroženosti njunega osebnostnega razvoja (tako kratkoročnega kot dolgoročnega) zaradi, milo rečeno, neprimernega ravnanja udeležencev (zlasti predlagateljice, katere dosedanje ravnanje je bilo bolj ali manj prikrito usmerjeno v preprečevanje stikov otrok z nasprotnim udeležencem), pritožbeno sodišče soglaša z izvedenko, da bo v primeru nadaljnjih nespremenjenih ali celo še poslabšanih razmer v zvezi z izvrševanjem stikov, zaradi zaščite koristi otrok zelo verjetno aktualna možnost spremembe odločitve o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, oziroma njune namestitve v rejniški družini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je zavrnilo predlog predlagateljice za "prepoved" stikov med nasprotnim udeležencem ter sinovoma A. in B. (I. točka izreka sklepa). Stike med nasprotnim udeležencem in sinom A. je uredilo drugače, kot so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 184/2011 z dne 22. 10. 2012, in sicer tako, kot je to razvidno iz II. točke izreka sklepa. Odločilo je še, kdaj se pričnejo izvajati tako spremenjeni stiki ter da udeleženca trpita svoje stroške postopka (III. in IV. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je nerazumljiva odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga za ukinitev stikov. Kljub njenemu prizadevanju otroka odklanjata očeta. Na novo določeni stiki nasprotnega udeleženca s sinom A. so nesprejemljivi, pri čemer odločba niti ni izvršljiva. Sodišče ni upoštevalo otrokovih potreb. Nesprejemljivo je, da je sodišče določilo prvo prehodno obdobje s časovnim okvirom treh mesecev. To obdobje bi moralo biti določeno na drug način glede na sam namen, ki ga je sodišče zasledovalo. Lahko se zgodi, da se stiki v teh treh mesecih zaradi najrazličnejših okoliščin ne bi izvajali redno, kot je določeno v sklepu. Tako po preteku treh mesecev ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bilo vzpostavljeno zaupanje med nasprotnim udeležencem in otrokom. Prehodno obdobje bi bilo treba določiti na drug način, in sicer z dodatnim pogojem minimalnega števila srečanj. Tudi samo obdobje za ponovno izvajanje stikov, kot so bili določeni s sodbo, je prekratko. Ker A. odklanja stike z očetom, bi moralo biti prehodno obdobje daljše, sploh preden bi sin prespal pri očetu. Nesprejemljiva je tudi odločitev sodišča, da se stiki med nasprotnim udeležencem in sinom B. izvršujejo na takšen način, kot je bilo odločeno s sodbo z dne 22. 10. 2012. S sodbo določeni stiki se že dolgo časa ne izvajajo več ter se izvajajo v povsem drugem obsegu in na drug način. Sodišče bi to moralo upoštevati, sploh tudi zato, ker je B. takšne stike odklanjal. Ob torkih in četrtkih ima B. tudi glasbeno šolo in atletiko ter bi sodišče to moralo upoštevati in stike prilagoditi potrebam in interesom otroka. Glede na termine stikov so obšolske dejavnosti sina B. neizvedljive. Glede na dosedanje izvajanje stikov je neustrezno siliti B. k stikom med vikendi oziroma med počitnicami in prazniki. Sodna izvedenka je navedla, da je treba glede stikov med očetom in B. vzpostaviti neko prehodno obdobje, sodišče pa je odločilo, da se s sodbo določeni režim stikov izvaja takoj. Takšna odločitev ni v korist B. 3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da ni podlage za odvzem pravice do stikov. Za takšno ugotovitev je imelo oporo predvsem v ugotovitvah CSD in sodne izvedenke, iz katerih izhaja, da je v korist otrok, da se stiki čimprej (spet) vzpostavijo in redno izvajajo. Odločitev o zavrnitvi predlagateljičinega predloga je zato pravilna. Pritožbena kritika te odločitve je pavšalna oziroma brez tehtnih argumentov, ki bi lahko omajali zaključke prvega sodišča, da so vzroki za dosedanje neizvrševanje stikov oziroma njihovo neredno izvajanje v nerazrešenem odnosu in konfliktu med udeležencema, pri čemer je v ospredju predvsem neustrezno ravnanje predlagateljice, na kar jasno kaže zbrano listinsko gradivo v spisu.

6. Na podlagi izvedenskega mnenja T. P. je prvo sodišče opredelilo prehodno obdobje in način izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom A. (II. točka sklepa). Tudi v tem delu je odločitev prvega sodišča pravilna ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na prepričljive razloge izpodbijanega sklepa. Sklep je v tem delu izvršljiv, pri čemer predlagateljica svoje nasprotne trditve ne pojasni. Sodna izvedenka je pojasnila, da je nujno, da se stiki med očetom in otrokoma vzpostavijo takoj, pri čemer je obrazložila, koliko časa naj trajajo posamezne faze prehodnega obdobja vzpostavljanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom A. Časovno opredeljeno trajanje tega prehodnega obdobja je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ustrezno in primernejše od njegove opredelitve, ki ga ponuja pritožba (minimalno število srečanj kot dodatni pogoj), saj bi slednji omogočal nespoštovanje oziroma celo izigravanje sodne odločbe z odpadlimi oziroma neizvršenimi stiki iz navidezno objektivnih vzrokov (kar se je že dogajalo in se občasno dogaja še sedaj, sodeč po podatkih spisa). Če posamezen stik v določenem dnevu ne bo mogoč iz opravičljivih vzrokov (bolezen, obveznosti udeleženih ipd.), je s sklepom določeno, da se tak stik izvrši v drugem terminu še v istem tednu.

7. Sodna izvedenka je pojasnila, zakaj je nujno, da se stiki med nasprotnim udeležencem in sinovoma (zlasti A.) takoj vzpostavijo (stran 4 - 7 dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 30. 11. 2015), kar terja temu cilju ustrezno trajanje prehodnega obdobja, ki zato ni prekratko. S tega vidika je bistveno, da bosta starša (zlasti predlagateljica) zmogla odgovorno ravnati pri vzpostavljanju rednih in kvalitetnih stikov.

8. Glede stikov med nasprotnim udeležencem in sinom B. sodna izvedenka ugotavlja, da B. ni tako odtujen od očeta kot A., zaradi česar bo po njeni oceni zadoščalo že kratko prehodno obdobje meseca dni (za vzpostavitev takšnega režima stikov, kot ga določa sodba IV P 184/2011 z dne 22. 10. 2012, ki po mnenju izvedenke primerno določa stike). Ob potrebni oziroma dolžni predlagateljičini aktivni vlogi za izvrševanje stikov bi se po mnenju sodnega izvedenca lahko relativno hitro vzpostavil s sodbo določen obseg stikov. Dejstvo je, da je režim stikov po sodbi določen že nekaj let, predlagateljica bi ga morala upoštevati in bi zato morala izbrati termine obšolskih aktivnosti B. tako, da se ne bi križali s termini stikov. Ker je, po podatkih spisa sodeč, nasprotni udeleženec v zadnjem obdobju sprejel kot nekakšno začasno rešitev tudi to možnost, da so se med stiki z B. odvijale še otrokove obšolske aktivnosti in ker je konec šolskega leta dokaj blizu, ni bilo razlogov za spreminjanje dnevnih terminov stikov med tednom, v novem šolskem letu pa bo predlagateljica morala pri izbiri terminov obšolskih aktivnosti B. prednostno upoštevati termine stikov po sodbi (razen, če se z nasprotnim udeležencem ne bosta dogovorila za druge dneve stikov med tednom). Pri tem iz mnenja sodne izvedenke ne izhaja, da bi B. odklanjal stike z nasprotnim udeležencem. Enomesečno prehodno obdobje za vzpostavitev stikov med očetom in B. v skladu z navedeno sodbo, kot ga je opredelila sodna izvedenka, je dejansko potekalo že na podlagi začasnega dogovora udeležencev na naroku 21. 12. 2015 in se je izteklo do zadnjega naroka 21. 1. 2016, zato ni bilo potrebno, da bi prvo sodišče z izpodbijanim sklepom določalo dodatno prehodno obdobje glede vzpostavitve stikov med nasprotnim udeležencem in B. 9. Glede na zaskrbljujoče ugotovitve izvedenke o prizadetosti otrok in ogroženosti njunega osebnostnega razvoja (tako kratkoročnega kot dolgoročnega) zaradi, milo rečeno, neprimernega ravnanja udeležencev (zlasti predlagateljice, katere dosedanje ravnanje je bilo bolj ali manj prikrito usmerjeno v preprečevanje stikov otrok z nasprotnim udeležencem), pritožbeno sodišče soglaša z izvedenko, da bo v primeru nadaljnjih nespremenjenih ali celo še poslabšanih razmer v zvezi z izvrševanjem stikov, zaradi zaščite koristi otrok zelo verjetno aktualna možnost spremembe odločitve o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, oziroma njune namestitve v rejniški družini.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).