Jedro

Toženka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po zakonu široke možnosti, da njen obseg omeji, vendar pa mora svojo odločitev v obrazložitvi odločbe ustrezno utemeljiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 810/2022 z dne 28. 11. 2022 se v II. in III. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp 810/2022 z dne 28. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka odločila, da se ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 24. 11. 2022 vložil tožnik, in se mu dodeli redna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 z dne 24. 11. 2022, in sicer od 25. 11. 2022 dalje, ter za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022, in sicer od 25. 11. 2022 do prejema odločbe, s katero se postopek na drugi stopnji zaključi (I. točka izreka), da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v postopku Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 (II. točka izreka), da se zavrne prošnja tožnika v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za pravno zastopanje na pritožbeni seji pred Višjim sodiščem v Kopru v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 (III. točka izreka), da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik A. A. iz Ljubljane (IV. točka izreka) in kako je ta dolžan ravnati v zvezi z napotnico po opravi storitev BPP (V. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 24. 11. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki jo potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 (v nadaljevanju tudi: predmetna zadeva), za pritožbo zoper sodbo, pritožbeno sejo in priporne sklepe ter svetovanje v ZPKZ Koper; kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka citira določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje ugotavlja, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, saj je zadeva zelo pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj. V tej zvezi navaja, da je bil tožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 z dne 24. 11. 2022 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu je bila izrečena kazen enega leta in desetih mesecev zapora, denarna kazen 900,00 EUR in stranska kazen izgona tujca iz države za čas treh let. Pritožba, ki jo namerava vložiti zoper sodbo, ni nedopustna in tudi rok zanjo ob vložitvi prošnje še ni potekel. Kot še navede toženka, je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 51099/2022 z dne 24. 11. 2022 ugotovljeno, da je še vedno podan priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zato se pripor zoper tožnika podaljša. Ta namerava zoper sklep vložiti pritožbo. Glede časovnega okvira odobrene BPP se toženka sklicuje na drugi odstavek 11. člena ZBPP. Nato pojasnjuje, da lahko po določbah 1. in 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot to predlaga prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami BPP dosežen pričakovani rezultat. Po mnenju toženke bo z odobrenim obsegom BPP tožniku zagotovljeno sodno varstvo in učinkovita pravna pomoč. Navaja, da v obravnavani zadevi še ni bila vložena pritožba in je prošnja v delu, ki se nanaša na pravno zastopanje na seji pred pritožbenim sodiščem, trenutno nerazumna, ker je preuranjena, in tako tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Kolikor bo višje sodišče razpisalo sejo, bo lahko vložil novo prošnjo za BPP. Za izvajanje odobrene BPP je toženka določila predlaganega odvetnika (prvi odstavek 29. člena ter prvi odstavek 30. člena ZBPP).

3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer navedeno odločbo izpodbija v zavrnilnem delu, torej II. in III. točki izreka, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje in kot oprostitev stroškov postopka, oziroma podrejeno, zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, pri čemer naj se kot izvajalca BPP določi odvetnika A. A. Tožnik zahteva, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da je prosil za BPP za predmetni kazenski postopek, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, saj so za pripravo pravnih sredstev in obrambe potrebni vpogled v spis, obisk pripornika, posveti z njim, v zadevi bo razpisana obravnava na višjem sodišču, kjer se bo predstavila pritožba, izdani pa so tudi priporni sklepi, zoper katere se je treba pritožiti. Toženka je odobrila BPP le za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo in zoper en priporni sklep, čeprav se takšni sklepi izdajajo na dva meseca. Tožnik poudarja, da ima pravico posvetovati se z zagovornikom glede zadeve in vsega, kar se dogaja v kazenskem postopku. Meni, da je diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, ki jim je BPP v celoti ugodena, in da mu je s tem kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Opozarja še, da je odločitev o zavrnitvi prošnje pomanjkljivo obrazložena.

5. Toženka je sodišču predložila spise, ki se nanašajo na zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Kot izhaja iz tožbe, tožnik uvodoma navedeno odločbo toženke izpodbija v zavrnilnem delu, to je II. in III. točki izreka. V zadevi torej ni sporna odločitev iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka tožniku dodelila redno BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje ter za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi. Sporno za tožnika je, da mu toženka ni dodelila BPP v celotnem uveljavljanem obsegu.

8. Dodelitev BPP ureja ZBPP. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se, kot določa tretji odstavek 11. člena ZBPP, ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Kot izhaja iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, se BPP v isti zadevi lahko dodeli, med drugim, za pravno svetovanje (1. alineja), kot tudi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji (4. alineja). V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ, med drugim, določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja), oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alineja); prav tako lahko določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (3. alineja).

9. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po zakonu široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP, vendar pa mora svojo odločitev v obrazložitvi odločbe ustrezno utemeljiti. Ob tem sodišče še pojasnjuje, da toženka kot pristojni organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). To pomeni, da mora toženka pri izdaji odločbe o prošnji za BPP, ob določbah ZBPP (ki v 37. členu našteva vrste odločitev o prošnji ter predpisuje, da je treba v odločbi, s katero se ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu navesti obliko in obseg dodeljene BPP ter natančno opredeliti zadevo, za katero je dodeljena BPP) ustrezno upoštevati tudi določbe ZUP, med njimi določbe 213. člena ZUP o izreku odločbe ter 214. člena tega zakona o obrazložitvi odločbe.

10. Iz določb ZUP (glej prvi in šesti odstavek 213. člena) izhaja, da mora biti izrek odločbe (v katerem se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank in ki je tisti del odločbe, ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv) kratek in določen. V konkretnem primeru je toženka pod I. točko izreka izpodbijane odločbe ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev BPP (pri čemer ni navedla, da je prošnji ugodila le delno) in tožniku dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo ter pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi. O teh pritožbah bo odločalo višje sodišče in torej tožniku odobrena BPP pojmovno (v smislu 4. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP) spada v okvir pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji. Ne glede na to je potem toženka pod izpodbijano II. točko izreka odločila, da se v celoti zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v predmetnem kazenskem postopku. Pod III. točko izreka odločbe pa je nato še odločila, da se zavrne tožnikova prošnja v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za pravno zastopanje na pritožbeni seji, kar prav tako spada v okvir pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji, o čemer je bila zavrnilna odločitev sprejeta že pod II. točko izreka. Zakaj je kljub temu toženka o delu tožnikovega zahtevka še enkrat, ponovno odločila še pod III. točko izreka izpodbijane odločbe, oziroma o čem konkretno je (poleg tega, kar je navedla v I. in III. točki izreka) odločila z II. točko izreka izpodbijane odločbe, iz le-te ni razvidno. V tem pogledu namreč zavrnilni del odločbe nima obrazložitve, kot jo predpisuje prvi odstavek 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe poleg ostalega obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Kot rečeno, toženka ima v določbah ZBPP pravno podlago za to, da prošnjo za BPP (delno) zavrne in da omeji obseg dodeljene BPP, vendar pa mora ustrezno oblikovati izrek svoje odločitve, le-to pa mora tudi v celoti utemeljiti, pri čemer se mora konkretno opredeliti do trditev stranke in konkretno pojasniti razloge, zaradi katerih kakšnemu delu zahtevka stranke ni bilo ugodeno.

11. Kot sledi iz povedanega, izpodbijani del izreka toženkine odločbe ni oblikovan skladno z ZUP, pomanjkljivi pa so tudi razlogi takšne odločitve. Ker je zato podana bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom ter 2. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo v II. in III. točki izreka in v tem delu zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost, ki se kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru (tudi glede na tožnikov podredno podani predlog odločitve) ne gre.

13. Odločitev o tožbi je sodišče sprejelo na seji senata, brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter upravni akt v izpodbijanem delu odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

14. Glede na odločitev o tožbi je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče je tako, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika zastopal odvetnik, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora toženka povrniti v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

15. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.