Jedro

Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov").

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov kot prepozen zavrglo.

Zoper sklep se pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s predlogom, da se pritožbi ugodi, tako da se izvršba ustavi, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da sta v ugovoru, ki je bil res vložen po zakonitem roku, navajala, da je upniku dolg plačala Z., pri kateri je bilo zavarovano posojilo. Zavarovalnica pa se je poplačala tako, da je prodala hišo A.S.. Ugovor je bil torej podan na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe. Zato sta ugovor vložila v skladu s 56. členom ZIZ. Ugovor je bil pravilno obrazložen, zato bi ga moralo sodišče upoštevati in o njem meritorno odločiti. Zato je sodišče prve stopnje kršilo določbo 56. člena ZIZ. Dolžnika pri Z. nista dobila dokumentacije o plačilu dolga, ker slednja dokumentacijo posreduje samo sodišču. To pa sta sodišču tudi predlagala. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ugovor obravnavati kot pravočasen, saj gre za ugovor plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno izhaja iz izpodbijanega sklepa sta dolžnika sklep o izvršbi prejela 9.11.2005, ugovor pa vložila priporočeno po pošti šele 22.11.2005, to je po preteku osemdnevnega roka za pritožbo, določenega v 3. odst. 9. člena ZIZ. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je zato izpodbijana prvostopenjska odločitev o zavrženju ugovora, v skladu s 3. odst. 58. člena ZIZ, materialnopravno pravilna. Dolžnika se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta na ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), to je ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oz. po sklenitvi poravnave, ko lahko tak ugovor dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugovor po izteku roka kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov"). Dolžnika pa nista vložila takega ugovora; le ugovor zoper sklep o izvršbi sta prepozno vložila. Iz pravnomočne sodbe VIII Pg 1524/92 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 29.6.1993 kot izvršilnega naslova namreč izhaja, da se je prvotožena stranka že v predmetnem gospodarskem sporu sklicevala na dejstvo zavarovanja kredita pri drugotoženi zavarovalnici ter na prenehanje njene obveznosti. Kot izhaja iz citirane sodbe je tekom postopka med tožečo stranko in drugotoženo zavarovalnico prišlo do poravnave, po kateri je drugotožena zavarovalnica po sklenjenih pogodbah o zavarovanju kredita plačala glavnice, kot tudi zamudne obresti od vložitve tožbe do plačila, zato se je tožeča stranka proti drugotoženi zavarovalnici odpovedala tožbenemu zahtevku. Ob tem pa je modificirala tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke, tako da ga je zmanjšala za plačano glavnico ter obresti od vložitve tožbe pa do dne, ko je drugotožena stranka plačala svoj dolg in je sodišče tožbenemu zahtevku (ki se je nanašal še na kapitalizirane in procesne obresti) ugodilo. Zato je pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) kršitev ni našlo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnika s pritožbo nista uspela, nosita sama svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).