Jedro

Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. S sklepom z dne 13. 3. 2018 o prvi prodaji (procesno dejanje 60 v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje odločilo, da se 77 % poslovni delež družbe G. d. o. o. proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb.

2. Proti temu sklepu je upnik I. d. o. o. pravočasno vložil ugovor (PD 61) in predlagal, naj sodišče prve stopnje ta sklep razveljavi in pred izdajo ponovnega sklepa o načinu prodaje dolžnikovega premoženja od upnika zahteva mnenje o nameravani odločitvi sodišča o prodaji, rekoč, da ima zastavno pravico na premoženju, ki se prodaja.

Izpodbijani sklep

3. Z izpodbijanim sklepom (PD 79) je sodišče prve stopnje zgoraj omenjeni ugovor upnika zavrnilo. Sklicevalo se je na upraviteljev odgovor (PD 63), v katerem je navedel, da upnik ni prijavil ločitvene pravice na predmetu prodaje, zaradi česar mu ta ne pripada. Kot tak pa pravice do podajanja mnenja v skladu s četrtim odstavkom 345. člena ZFPPIPP nima.

Upnikova pritožba

4. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. V pritožbi (PD 81) je ponovil ugovorne navedbe ter zavzel pravno stališče, da mu kljub temu, da ločitvene pravice na poslovnem deležu družbe G. d. o. o. ni prijavil, le-ta ni mogla prenehati. Zato bi jo moral stečajni upravitelj sam uvrstiti na seznam preizkušenih terjatev. Iz javno objavljenih podatkov je namreč razvidno, da zastavno pravico na tem premoženju ima. Navedel je, da iz sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic (PD 46) razvidno, da je bila upniku ločitvena pravica priznana, kar pomeni, da obstaja tudi na omenjenem poslovnem deležu. Skliceval se je tudi na sklep izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani 0865 in 1166/2007 z dne 13. 3. 2018, s katerim je to sodišče ugotovilo, da upnik je prijavil terjatev in ločitveno pravico, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ustavilo postopek in odločilo, da ločitvena pravica upnica pri poslovnem deležu dolžnika ostane v veljavi.

Izjava stečajnega upravitelja

5. V vlogi z dne 26. 6. 2018, imenovani odgovor na pritožbo upnika zoper sklep z dne 10. 5. 2018 (PD 86), je stečajni upravitelj ponovno navedel, da upnik ločitvene pravice na omenjenem premoženju sploh prijavil ni, zato mu ni mogla biti priznana. Glede na navedeno ni pravne podlage za pozivanje tega upnika k mnenju o prodaji omenjenega poslovnega deleža v družbi G. d. o. o. Pritožba ni utemeljena

6. Iz določila 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP izhaja, da mora takrat, kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima, kot izhaja iz 1. točke prvega odstavka 345. člena istega zakona le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana. Pritožniku pa ločitvena pravica na premoženju, ki je predmet prodaje, ni bila priznana.

7. Da ločitvene pravice na premoženju, ki je predmet prodaje, ni prijavil, je upnik sam navedel v pritožbi. Zato je skladno z določilom petega odstavka 298. člena ZFPPIPP njegova ločitvena pravica na tem premoženju prenehala. Okoliščina, da je iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 31. 1. 2018 (PD 46) razvidno, da mu je pod zap. št. 18 tega seznama priznana ločitvena pravica na posameznih nepremičninah, na drugačno odločitev ne more vplivati. Pravilo iz 298a. člena ZFPPIPP, da mora stečajni upravitelj v seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko in terjatev, zavarovano s to hipoteko tudi takrat, kadar je upnik ni prijavil, velja le za nepremičnine, pri katerih je hipoteka razvidna iz zemljiške knjige. To pravilo pa za zastavne pravice na ostalem premoženju stečajnega dolžnika, ki varujejo terjatve upnikov, ne velja. Zmotno (ali pa pomotno) povzemanje končnega seznama preizkušenih terjatev s strani izvršilnega sodišča pa na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP.