Jedro

Z izpodbijanjem dokazne ocene nižjih sodišč, tožnik z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik je dolžan tožencema povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 464,91 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je vlagal denar in delo v kmetijo tožencev ter da je bil zaradi tega prikrajšan, toženci pa obogateni. Zato zahteva plačilo 10.361,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji tožnikova terjatev v višini 334,67 EUR in da obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožencev v istem znesku. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sodišči nista upoštevali izpovedb prič in listinskih dokazov, s katerimi je tožnik dokazal, da je vlagal v kmetijo tožencev. V zvezi s tem izpostavlja številne svoje pritožbene navedbe, za katere trdi, da pritožbeno sodišče nanje ni odgovorilo (o napačni dokazni oceni izpovedbe delavca, o tem, da količine vloženega dela ni mogoče ugotavljati z izvedencem, o neživljenjskem stališču v zvezi z razdaljo med tožnikovim vikendom in krajem nabave materiala, o neupoštevanju, da je tožnik nabavo gradbenega materialna dokazal z računi in o vprašanju, kako sta toženca brez tožnikove pomoči povečala vrednost svojega premoženja). Zaradi tega trdi, da je bil v postopku neenakopravno obravnavan.

4. Toženca v odgovoru na revizijo predlagata njeno zavrnitev.

5. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Očitka kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in neenake obravnave v postopku nista utemeljena. Pritožbeno sodišče je obrazložilo, zakaj ni podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede nakupov gradbenega materiala, plačila delavcev ter vloženega dela. Pojasnilo je, zakaj na podlagi izpovedbe delavca ni bilo mogoče sklepati, da je tožnik pomagal pri gradnji podstrešnega stanovanja, zakaj ni verjelo, da se predloženi računi nanašajo na material za kmetijo tožencev, da je nižje sodišče pravilno ocenilo dokazano količino vloženega dela tudi s pomočjo izvedenca ter, da so navedbe v zvezi z nepojasnjenim napredovanjem kmetije pavšalne, za odločitev v tej zadevi pa izvor denarja za gradnjo ni odločilen. Kolikor pa revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč, pa tožnik na podlagi takih navedb z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih postopkovnih kršitev niti zmotne uporabe materialnega prava. Zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo po 378. členu ZPP zavrnilo.

9. Tožnik mora tožencema po prvem odstavku 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo. V skladu z Odvetniško tarifo odmerjeni stroški (ki vsebujejo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo in dvajset odstotni DDV na odvetniške storitve) ter plačana sodna taksa znašajo 464,91 EUR.