Jedro

Tožena stranka ni nesporno ugotovila tožnikove istovetnosti in njegovih osebnih podatkov ni preverjala z zaslišanjem tožnika.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve RS, št. ... z dne 15. 6. 2006 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila kot očitno neutemeljeno prošnjo tožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločila, da mora Republiko Slovenijo zapustiti nemudoma po pravnomočnosti odločbe. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik dne 21. 2. 2006 zaprosil za priznanje azila. V prošnji je navedel, da je z očetom ilegalno odšel v Iran, ko je imel leto in pol. Mati mu je umrla v Afganistanu, ko še ni bil star eno leto. V Iranu se je oče drugič poročil z afganistansko državljanko. Mačeha ga je pretepala in zapostavljala napram njenim otrokom, ki jih je imela z njegovim očetom. Od 13. do 17. leta je moral delati preproge, zaradi česar ima deformirane prste in slabo vidi. Mačeha ni dovolila, da nadaljuje s šolanjem, oče pa se ga ni upal zaščititi, ker se je je bal, saj mu je grozila, da se bo od njega ločila. V Iranu se ni počutil varnega, ker so ga oblasti obravnavale kot drugorazrednega državljana in ga diskriminirale. Za opravljena dela je bil manj plačan kot domačini, ali pa za delo sploh ni dobil plačila. Iranci so vedeli, da se nima kam pritožiti zaradi bojazni pred vrnitvijo v Afganistan. Opisal je dogodek, ki se je zgodil pred letom v Isfahanu, ko je tajna policija privedla tri državljane Afganistana v preiskovalni zapor. V zaporu so jih pretepali, enega so brcali v mednožje in ga takoj ubili, drugega so zadušili in tretjega z leseno palico udarili po glavi in je na poti v bolnico umrl. To je izvedel od drugih državljanov Afganistana, ki jih pozna in so živeli v isti soseski. Prav tako je osebno poznal vse ubite. Obstaja več podobnih neljubih dogodkov in napadov iranskih oblasti na državljane Afganistana v Iranu. Povedal je, da mu v primeru vrnitve v Iran grozi prisilni izgon (v maju 2006) in to v Afganistan, kjer pa nima kam iti in ni varno. Njegova družina bi njegovo vrnitev sprejela tako, da bi bil ponovno prisiljen opravljati težka fizična dela v gradbeništvu, kar je delal v zadnjem času in ga zato še danes boli hrbtenica. Iz njegove pisne izjave z dne 16. 2. 2006 izhaja, da je večino življenja preživel v Iranu, ki je Afganistancem nenaklonjen. Grozi mu izgon v Afganistan, kjer pa ne more živeti, saj tam nima nikogar in ničesar. Poleg tega je to nevarno območje, kjer vladajo spori oziroma vojna, njega kot Šiita pa bi lahko Talibani ubili. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik pri podaji prošnje za azil v Republiki Sloveniji z dne 21. 2. 2006 na izrecno vprašanje, če je že v kakšni drugi državi zaprosil za priznanje azila, odgovoril nikalno. Tožena stranka je v skladu z Uredbo sveta (ES), št. 2725/2000 z dne 11. 12. 2000 o vzpostavitvi "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov za učinkovito uporabo Dublinske konvencije (Uradni list ES, L 316/1 z dne 15. 12. 2000) dne 22. 2. 2006 posredovala v Centralno bazo prstnih odtisov EU prstne odtise tožnika. Iz Centralne baze prstnih odtisov EU je tožena stranka dne 22. 2. 2006 prejela potrdilo, iz katerega je razvidno, da je tožnik že pred podajo prošnje za azil v Republiki Sloveniji dne 21. 2. 2006, za azil zaprosil v Grčiji dne 6. 12. 2005. Tožena stranka tako ugotavlja, da je tožnik pri podaji prošnje za azil dne 21. 2. 2006 namerno prikril, da je že pred tem vložil prošnjo za azil v drugi državi, in sicer v Grčiji dne 6. 12. 2005. Prikritje, da je prosilec za azil že pred podajo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za azil v drugi državi, je eden od razlogov, ki se po ZAzil šteje za zavajanje oziroma zlorabo postopka. Glede na navedeno so podani razlogi za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene, saj je iz tožnikove prošnje razvidno, da azilni postopek zlorablja s tem, ko je prikril predhodno vloženo prošnjo za azil v Grčiji. Tožena stranka je zato prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 51/06 - ur.p.b., v nadaljevanju ZAzil) v povezavi s 4. alineo 36. člena ZAzil. Odločitev, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe, temelji na 3. odstavku 34. člena ZAzil. V tožbi, vloženi po odvetniku, tožnik uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev določb ZAzil ter Zakona o upravnem postopku (ZUP), kršitev Ustave RS in mednarodnih predpisov, ki urejajo položaj beguncev oziroma prosilcev za azil. V delu izpodbijane odločbe, ki določa, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo, pa gre za kršitev načela o nevračanju. Zaključki tožene stranke, da naj bi tožnik zlorabljal azilni postopek, so preuranjeni. V okviru rednega azilnega postopka bi lahko tožnik s svojo izpovedbo na zaslišanju in tudi z drugimi dokazi dokazoval, da se dejansko ne more vrniti v matično državo niti v kakšno drugo državo, ker bi bil povsod ogrožen. Ne držijo navedbe tožene stranke, da naj bi tožnik prikril predhodno vloženo prošnjo v Grčiji. Iz dopisa Grškega azilnega organa z dne 14. 4. 2006, ki je priložen k tožbi, izhaja, da je bil tožnik aretiran v Grčiji zaradi nezakonitega vstopa v državo. Ne izhaja pa iz tega dopisa, da naj bi tožnik tam tudi zaprosil za azil. Tožnik je bil v Grčiji le kot ilegalni migrant, ne pa tudi kot prosilec za azil. Zaradi tega mu ni mogoče očitati, da je zlorabljal azilni postopek v Republiki Sloveniji, ker naj bi prikril vložitev prošnje za azil v Grčiji. Poleg tega gre v tožnikovem primeru za mladoletno osebo in ji je tudi iz tega razloga potrebno nuditi eno izmed oblik zaščite po Zakona o azilu. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks, saj je prosilec za azil brez dohodkov in brez premoženja.

V tožbi, vloženi po zastopniku, tožnik navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker pogoj iz 4. alinee 36. člena ZAzil sploh ni izpolnjen, prav tako pa niso izpolnjeni nadaljnji pogoji iz 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil. V zvezi s pogojem iz 4. alinee 36. člena ZAzil se tožena stranka sklicuje, da je "iz Centralne baze prstnih odtisov EU... dne 22. 2. 2006 prejela potrdilo, iz katerega je razvidno, da je prosilec ... že pred podajo prošnje za azil v Republiki Sloveniji dne 21. 2. 2006 za azil zaprosil že v Grčiji dne 6. 12. 2006". Takšno potrdilo se v upravnih spisih ne nahaja, v spisu pa je le dopis Slovenske "Dublinske enote" z dne 17. 3. 2006 ("request for information persuant to art. 21") in odgovor grške "Dublin unit" z dne 14. 4. 2006, ki pa potrjuje čisto nekaj drugega od zgoraj zatrjevanega: da so bili prstni odtisi tega prosilca sicer res registrirani v Grčiji, toda "zaradi ilegalnega vstopa v državo" (in ne zaradi vložitve prošnje za azil) in to 16. 12. 2006 (in ne 6. 12. 2006). Tudi v primeru, če bi se kljub temu izkazalo, da je tožnik v Grčiji podal prošnjo za azil, bi se tudi v takem primeru štelo za ugotovljeno oziroma dokazano samo to, da je prišlo do zavajanja, ne pa še, kar izrecno zahteva 1. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil, da je šlo za namerno zavajanje in predvsem, da na tem namernem zavajanju prošnja tudi temelji. Zaradi neustavnosti 4. alinee 36. člena ZAzil in 3. odstavka 32. člena ZAzil sodišču predlaga, da po določbi 156. člena Ustave RS prekine postopek in sproži pred Ustavnim sodiščem postopek za presojo ustavnosti navedenih določil ZAzil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbena navedbe in vztraja pri svoji odločitvi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožbi sta utemeljeni. V obravnavanem primeru gre za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, iz razlogov po 4. alinei 36. člena ZAzil, ker naj bi tožnik prikril toženi stranki, da je že pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za azil v Grčiji. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni upoštevala določb ZAzil, ki se nanašajo na obravnavanje mladoletnikov brez spremstva ter tistih določb ZAzil, ki se nanašajo na ugotavljanje identitete prosilcev za azil v azilnem postopku. Po določbi 4. odstavka 14. člena ZAzil se tako zahteva, da pristojni organ ugotovi mladoletnikovo identiteto in preveri, če je v resnici brez spremstva. V obravnavanem primeru pa sodišče ugotavlja, da tožena stranka tožnikove istovetnosti ni nesporno ugotovila, saj se izpodbijana odločba nanaša na osebo, ki trdi, da je MM, rojen ... v kraju Z, tožnikovih osebnih podatkov pa tožena stranka niti ni preverjala z zaslišanjem tožnika, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 29. člena ZAzil in 4. odstavek 29. člena ZAzil. Po določbi 1. alinee 2. odstavka 29. člena ZAzil mora pristojni organ z zaslišanjem ugotoviti zlasti istovetnost prosilca za azil, po določbi 4. odstavka 29. člena ZAzil pa mora na zaslišanju prosilec za azil dati vse osebne podatke in podatke o svojih preteklih doživetjih, ki so pomembni za ugotovitev njegove istovetnosti ali so sicer pomembni za postopek. Navedeno v vsakem primeru velja za mladoletnike brez spremstva, saj je treba ugotoviti njihovo identiteto tudi v povezavi s 5. odstavkom 14. člena ZAzil, po katerem se mladoletnikov brez spremstva ne sme vrniti v izvorno državo ali v tretjo državo, ki jih je pripravljena sprejeti, dokler jim tam nista zagotovljena primeren sprejem in nega. V nobenem primeru pa se mladoletnikov brez spremstva ne sme vračati v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi akti (6. odstavek 14. člena ZAzil). Preverjanje tožnikove identitete z zaslišanjem bi bilo v obravnavanem primeru potrebno tudi glede na podatke, ki izhajajo iz dopisa Sektorja za azil grške Dublinske enote z dne 14. 4. 2006, kjer se navaja, da gre za osebo BB, rojenega .... V citiranem dopisu je navedeno, da so bili podatki o navedeni osebi dobljeni pri grških organih ob nezakonitem vstopu v državo. Oseba naj bi bila v družbi afganistanskega državljana TT, rojenega 1. 1. 1984, za katerega ni bilo dokazov, da sta si ti dve osebi v sorodu.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da iz njih ni nesporno razvidno, da je tožnik v Grčiji zaprosil za azil v tem smislu, da bi bila opravičena uporaba 4. alinee 36. člena ZAzil. Tožnik je dogodke po odhodu iz Irana opisal ob prijetju po policistih v Š, navedel pa je, da je odšel iz Irana pred tremi meseci ilegalno v Turčijo, nato pa še z dvema osebama s čolnom na grški otok K, kjer jih je prijela policija in jih poslala v kamp za odstranjevanje tujcev. Tam je dobil nek dokument, da mora Grčijo zapustiti v roku 18 dni. Iz vsebinsko pomanjkljivega dopisa grških oblasti z dne 14. 4. 2006 ni razvidno, kakšno je bilo postopanje grških oblasti v zvezi s tožnikom oziroma ali je v Grčiji v formalni obliki zaprosil tudi za azil. Po presoji sodišča je tožena stranka, ko je odločila le na podlagi vložene prošnje za azil, ne da bi mladoletnega tožnika tudi zaslišala, preverila njegove navedbe in pridobila potrebne dodatne dokaze (npr. odločitev grških oblasti) preuranjeno zaključila, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo azilnega postopka in zavajanje organov pristojnih za odločitev. Sodišče je zato tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta ni bil pravilno uporabljen zakon. Zadevo je vrnilo toženi stranki v ponovni postopek v smislu 2. odstavka 60. člena ZUS, da tožena stranka postopa v skladu s 3. odstavkom 60. člena ZUS. K 2. točki izreka: Sodišče je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 in nadaljnji) ter tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks, ker je ocenilo, da bi bila z njihovim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, pri tem pa je upoštevalo tudi status tožnika kot prosilca za azil.