Jedro

V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - prodajo dolžnikovih premičnin. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da je upnik pri dolžniku naročil večjo količino kuvert, s katerimi naj bi se pobotala terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Kadar upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (3. odst. 34. čl. ZIZ), lahko dolžnik v ugovoru zoper tak sklep uveljavlja samo razloge, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (prim. 55. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru zoper novo dovoljeno izvršilno sredstvo (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ), uveljavlja razloge, ki bi utegnili pomeniti ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ (smiselno ugovorni razlog ugasle terjatve iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ), vendar ob tem sploh ne pove, kdaj naj bi bil dogovor o kompenzaciji sklenjen. Ker dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi bila kompenzacija dogovorjena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 23.4.1997, njegove trditve niso upoštevne kot ugovor po izteku roka. V kolikor se ugovorne navedbe nanašajo na poslovno razmerje, iz katerega izvira izvršilni naslov (sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 97/00697 z dne 23.4.1997, pravnomočen dne 5.2.1999), pritožbeno sodišče pripominja, da bi dolžnik te razloge moral uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, medtem ko v ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo z njimi ne more (več) uspeti. V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.