Jedro

Pri ugotavljanju vrednosti kmetijskega zemljišča, ki so bila uporabljena za gradnjo, se uporabijo merila iz Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, in ne Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v odločitvi o odškodnini za odvzeto nepremičnino par. št. 305 k.o... razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej denacionalizacijski zadevi med drugim (kar je revizijsko pomembno) odločilo, da je zdaj pokojna upravičenka upravičena do odškodnine za odvzete nepremičnine v obliki obveznic nasprotne udeleženke v višini 11.863.048 SIT. Del te odškodnine se nanaša na par. št. 305 k.o..., ki je ni mogoče vrniti v naravi. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00; v nadaljnjem besedilu: navodilo), je sodišče obravnavalo to nepremičnino kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče in po navodilu tudi ugotovilo njegovo vrednost v višini 10.174.113 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in potrdilo izpodbijani sklep. To sodišče ugotavlja, da je bila obravnavana parcela uporabljena za gradnjo. "Vrednost takih zemljišč, ki so bila sicer podržavljena kot kmetijska, pa imajo v času vračanja status stavbnih, ker so bila po podržavljenju uporabljena za gradnjo, za katero med podržavljenjem niso bila načrtovana, pa se po tretjem odstavku 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) določi glede na katastrsko kulturo, razred in okraj na podlagi predpisa izvršnega sveta (sedaj Vlade RS)." Strinjalo se je s tem, da je sodišče uporabilo podzakonski akt, in sicer navodilo.

Proti temu sklepu je nasprotna udeleženka vložila revizijo.

Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev celotnega sklepa. Navaja, da je pritožbeno sodišče samo ugotovilo, da je bila parcela podržavljena kot kmetijsko zemljišče. Zato bi moralo uporabiti določbo prvega odstavka 44. člena ZDen, po katerem se vrednost določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Ta pa se določi na način, kot ga določajo podzakonski predpisi za posamezno vrsto premoženja, in tako bi bilo treba to storiti po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 - odlok).

Sodišče je revizijo vročilo predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Kako se določi vrednost podržavljenega premoženja v primerih, ko nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi (2. oddelek III. poglavja ZDen), ureja 44. člen tega zakona, in to v prvem odstavku načeloma, v naslednjih odstavkih pa za posamezne vrste premoženja. Tako določa tretji odstavek način, kako se ugotovi vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je obravnavana parcela takšne narave, in pri tem se je sklicevalo prav na to zakonsko določbo. Ob tem pa je zmotno menilo, da je podzakonski predpis, ki ga je treba uporabiti in ga je tudi uporabilo prvostopenjsko sodišče, navodilo. Le-to je bilo izdano na podlagi splošnega pooblastila, danega v VII. poglavju ZDen oziroma konkretneje v njegovem 85. členu. Navodilo določa merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenega premoženja, če vrednosti ni mogoče ugotoviti po merilih, določenih z ZDen (1. člen navodila). Za kmetijska zemljišča, ki so bila uporabljena za gradnjo, za kar gre v tej zadevi, pa določa merila tretji odstavek 44. člena ZDen in zato navodilo ne pride v poštev. Natančnejša merila za to ugotavljanje vrednosti vsebuje namreč odlok, izdan prav na podlagi pooblastila iz omenjenega tretjega odstavka 44. člena ZDen (1. člen odloka). Sicer pa napotuje na uporabo odloka tudi navodilo samo (9. člen). Nižji sodišči, ki sta namesto odloka uporabili navodilo, sta torej uporabili predpis, ki ga ne bi smeli, tistega, ki bi ga morali, pa ga nista. Tako je podan uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče bi lahko uporabilo navodilo le, če bi bilo obravnavano zemljišče opredeljeno kot gradbeno po planih stanovanjske ali komunalne ureditve že pred ali med podržavljenjem. Le-to pa ni bilo ne zatrjevano ne izkazano. Navodilo samo torej ni samostojna podlaga za opredelitev narave stavbnega zemljišča. Povedano je narekovalo razveljavitev ne le sklepa pritožbenega sodišča, kot predlaga revizija, marveč tudi prvostopenjskega, ki ni uporabilo pravih meril za ugotovitev vrednosti. Vendar ne v celoti, marveč le v dejansko izpodbijanem delu, torej samo glede odločitve o odškodnini za parcelo št. 305 k.o... S tem je dana možnost, da sodišče uporabi pravi predpis.