Jedro

V nepravdnem postopku pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine za mld. otroka v znesku 280,00 EUR mesečno od izdaje sklepa dne 28. 3. 2024 dalje, dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji na TRR predlagateljice. Do pravnomočnosti tega sklepa zapadle preživninske obroke je dolžan nasprotni udeleženec plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče pa je dolžan plačevati do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s tem sklepom do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. V presežnem delu je predlog zavrnilo, prav tako je v celoti zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper sprejeto odločitev (I. in II. točko izreka) se pritožuje predlagateljica. Meni, da je sodišče zmotno presodilo preživnino za naprej, saj se slednja lahko, v skladu s 196. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. V nepravdnem postopku ni potrebno postaviti zahtevka, kako in na kakšen način naj sodišče uredi pravno razmerje, povsem nerelevantno je, ali je predlagateljica v predlogu določno zahtevala preživnino od vložitve predloga dalje ali ne, pomembno je torej le, da je sodišču dovolj natančno pojasnila dejansko stanje, pri čemer je bilo tekom postopka kot nesporno ugotovljeno, da se je mld. otrok pri predlagateljici nahajal vse od meseca julija, vsled česar bi morala biti preživninska obveznost nasprotnega udeleženca določena najmanj od dneva vložitve predloga dalje, to je od 28. 9. 2023 dalje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da določi preživnino v znesku 280,00 EUR od dneva vložitve predloga dalje, to je od 28. 9. 2023. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je skupni otrok obeh udeležencev postopka rojen 20. 1. 2007 star 17 let, da je preživnina od 1. 2. 2023 usklajena po obvestilu CSD na 110,30 EUR in od 1. 2. 2024 na 114,93 EUR mesečno. Na zadnjem naroku dne 28. 3. 2024 sta starša dosegla soglasje o pretežnem delu predloga in sta sklenila dogovor v otrokovo korist, in sicer sta se dogovorila, da se otrok predodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, kjer ima po soglasju staršev tudi prebivališče, da se določijo stiki med otrokom in očetom in odpravi materina preživnina. Tako je sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom odločalo o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca in o predlagani začasni odredbi.

5. Pritožbeno sporna ni zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, ampak zgolj odločitev sodišča prve stopnje, od kdaj je nasprotni udeleženec zavezan za plačilo preživnine, ki po višini, in sicer kot jo je določilo sodišče prve stopnje, 280,00 EUR, med udeležencema postopka ni sporna.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica v predlogu, s katerim se nepravdni postopek začne, opisala razmerje, katerega ureditev predlaga, brez da bi oblikovala določen zahtevek. Za tovrstne postopke je značilno, da udeležencem postopka, za razliko od tožbe v pravdnem postopku, ni treba postaviti zahtevka, kako in na kakšen način naj sodišče uredi pravno razmerje. V nepravdnem postopku pripada osrednje mesto opisu razmerja ali stanja, o katerem naj sodišče odloči (prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

7. Glede na navedeno sodišče pri odločitvi ni vezano na morebitni predlagani način ureditve razmerja. Vendar, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s sklicevanjem na odločbo VSRS II Ips 84/2023 z dne 7. 3. 2024, ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerja mimo predloga, ne sme se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. 196. člen DZ določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je preživnina namenjena preživljanju preživninskega upravičenca, zato se vselej določi za naprej. V predmetnem postopku je nesporno, da sodišče ni po uradni dolžnosti ugotovilo, da je potrebno preživnino zaradi otrokovih koristi določiti že z začasno odredbo tekom postopka. Določitev preživnine za nazaj bi bila tako logično nesmiselna. Tisti, ki ga ne bremeni preživninska obveznost in je namesto preživninskega zavezanca izvrševal to obveznost, pa lahko zoper njega postavi povračilni zahtevek v skladu s prvim odstavkom 199. člena DZ. Preživnina je tako namenjena zagotavljanju preživljanja v prihodnosti in ne za nazaj, zato se preživnina lahko določi le za naprej. Le v kolikor predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. O slednjem pa ima sodišče prve stopnje ustrezne razloge v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in ga sodišče druge stopnje v celoti povzema kot pravilnega.

9. Glede na ugotovljeno in ker predlagateljica preživnine ni zahtevala od vložitve predloga, sodišče prve stopnje slednje ni smelo določiti od vložitve predloga, ampak pravilno od izdaje sedaj izpodbijanega sklepa.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. in 154. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).