Jedro

Sodišče mora znotraj enotne odmere v vsakem posameznem primeru pravni standard pravična denarna odškodnina vsebinsko napolniti, upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Pri tem si pomaga z napotki iz 179. člena OZ. Ti na eni strani poudarjajo, da je vsakdo neponovljiv in specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo, na drugi strani pa višino denarne odškodnine omejujejo z materialnimi možnostmi družbe in s sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod ter s tem preprečujejo, da bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v II. točki izreka glede zavrnjenih 3.700 EUR potrdi.

II.Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.strSodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) naložilo toženi stranki, da tožniku v 30 dneh plača 4.972,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.06.2022; kar je tožnik zahteval več (7.109,78 EUR), je (II.) zavrnilo, in naložilo toženi stranki, da v 30 dneh tožniku povrne 2.101,61 EUR, če zamudi s plačilom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.Navaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo obeh mnenj izvedencev medicinske stroke. Posebej opozarja, da sta izvedenca ugotovila, da določene telesne bolečine trpi še dandanes in jih bo tudi v prihodnje, kar pomeni, da gre za zelo dolgo obdobje telesnih bolečin. Ker je tožnik star 55 let, ob upoštevanju povprečne starosti za moškega, to pomeni še vsaj 20 let občasnih bolečin. Glede na vse ugotovljeno, tožnik meni, da mu gre vsaj 3,5 povprečne neto plače, kar na dan sojenja znaša 5.600 EUR, torej 1.600 EUR več od prisojenega. Prenizko je po prepričanju tožnika ovrednotena tudi odškodnina za strah. Že vtoževana višina znaša le 62 % neto plače, prisojenih 31 % neto plače pa nedvomno ne predstavlja pravične odškodnine. V nadaljevanju povzema ugotovitve izvedencev glede strahu. Tožnik je glede na izvedene dokaze prepričan, da mu gre tudi odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 1.600 EUR (vtoževal je sicer 4.000 EUR). Tudi v tem delu opozarja na ugotovitve izvedencev, zlasti, da je izvedenec dr. A. A. ugotovil, da ima tožnik zaradi posledic poškodbe občasne bolečine v notranjem delu komolca, zlasti pri težjih delih, kjer je potreben intenziven stisk prstov dlani in da mora v takih primerih vložiti več psihofizičnega napora kot pred poškodbo. Četudi težava, ki je bila ugotovljena ob pregledu avgusta 2022, ni bila na delu komolca kot obravnavana poškodba, je treba upoštevati splošno znano dejstvo, da je, ko je poškodovan, komolec bolj dovzeten za težave in poškodbe. Tožnik opozarja tudi, da je v tožbi navedel, da ima pri dolgotrajnejšem težjem delu težave s komolcem, ki ga boli, da v roki nima moči, da za opravljeno delo potrebuje bistveno več časa kot pred škodnim dogodkom, da potrebuje za določena dela pomoč, da v službi opravlja težje fizično delo v skladišču oz. deponiji sekancev in lesa, da opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik (strojna dela v gradbeništvu). Vse to po prepričanju tožnika pomeni, da je upravičen tudi do višjih pravdnih stroškov.

3.Tožnik v pritožbi ne vztraja pri celotnem zavrnjenem delu tožbenega zahtevka, ampak je v pritožbi sporno le zavrnjenih 3.700 EUR, glede preostalih zavrnjenih 3.409,78 EUR pa je sodba postala pravnomočna.

4.V odgovoru tožena stranka pritožbi nasprotuje in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je bilo ugotovljeno, da je tožnik ob škodnem dogodku utrpel udarnino desnega komolca in desne rame, manjše odkrhanje notranje zadebelitve nadlahtnice v komolčnem sklepu ter izliv krvi v narastišče mišic upogibalk desnega zapestja ob notranji strani komolca. Angažirana sta bila dva izvedenca medicinske stroke, katerih ugotovitve se v bistvenem ujemajo - sodišče prve stopnje je njune ugotovitve povzelo v 12. točki obrazložitve, na katero se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Bistveno je, da so pri odmeri upoštevane še vedno ponavljajoče se občasne blage bolečine (na katere se sklicuje pritožba tako v povezavi z odškodnino za telesne bolečine kot z odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Pravilno in v zadostni meri so upoštevane tudi vse nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem in so ravno tako povzete v 12. točki obrazložitve. Sodišče mora namreč znotraj enotne odmere v vsakem posameznem primeru pravni standard pravična denarna odškodnina vsebinsko napolniti, upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Pri tem si pomaga z napotki iz 179. člena Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju: OZ). Ti na eni strani poudarjajo, da je vsakdo neponovljiv in specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo, na drugi strani pa višino denarne odškodnine omejujejo z materialnimi možnostmi družbe in s sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod ter s tem preprečujejo, da bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Po presoji pritožbenega sodišča je odškodnina za škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odmerjena povsem ustrezno in primerljiva s primeri iz sodne prakse odškodnin za podobne primere.3 Tožnik, ki trdi drugače, ni navedel nobenih primerov iz sodne prakse, ki bi potrjevali to njegovo trditev.

7.Tudi odškodnina za strah je odmerjena ustrezno, ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera in tudi sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod.4 Ob tem je pomembno, da je po prisoji posameznih vrst škode treba primerjati tudi priznano odškodnino kot celoti in tudi pri tem se izkaže, da je odškodnina za obe priznani vrsti nepremoženjske škode docela pravilno odmerjena.

8.Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje zavrnitvi odškodnine iz naslova zatrjevanega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj pri tožniku ni ugotovljenega trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Res je tožnik tožbi zatrjeval, kar navaja v pritožbi, a je sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve pojasnilo, da podanih trditev tožnik, ko je bil zaslišan, ni potrdil. Nobeden od izvedencev pri tožniku ni ugotovil kakšnih trajnih omejitev, ki bi bile posledica obravnavanega škodnega dogodka. Še vedno občasno prisotne bolečine, katerih obstoj je dopustil dr. A. A., pa je sodišče že upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Glede poškodbe komolca, ugotovljene ob pregledu avgusta 2022, je bilo nedvomno ugotovljeno, da ni povezana z obravnavano poškodbo. Da je poškodovani komolec bolj dovzeten za težave in poškodbe, ni splošno znano dejstvo. Če bi to držalo, bi to gotovo potrdil tudi kateri od izvedencev, a ni.

9.Ker je pravilno odmerjena odškodnina, je pravilno ovrednoten tudi uspeh pravdnih strank, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo pri stroškovni odločitvi. Zato je neutemeljen pritožbeni pomislek glede pravilnosti odmere stroškov.

10.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Prav tako tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato predstavlja nepotreben strošek (155. člen ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami.

3Zlasti je v bistvenem podoben primer VS002155, kjer je bilo oškodovancu ravno tako priznanih 2,5 povprečne plače: bolečinsko obdobje je trajalo pet tednov; hudih oziroma posebno hudih bolečin ni trpel, prevladovale so lahke bolečine. Sedanje bolečine so le občasne in se pojavljajo zgolj pri obremenitvah in težjem fizičnem delu; pojavljale se bodo tudi v bodoče; ni zanemarljivo, da bo tožnik zaradi narave dela večkrat fizično obremenjen, prav tako ni nepomembna njegova mladost.

4Npr. primer VS000507 in drugi podobni.