Jedro

Po določbah ZRud-1 zaposlitev v gospodarski družbi oziroma status samostojnega podjetnika ni več pogoj za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, kot je bilo to določeno z 99.b členom ZRud.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 604-44/2006-DE/6/00911425 z dne 23. 4. 2013 odpravi in zadeva vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Pristojno Ministrstvo je z izpodbijano odločbo tožnika, vpisanega v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu pod identifikacijsko številko ..., iz imenika izbrisalo.

Iz obrazložitve izpodbijane določbe sledi, da je tožnik dne 19. 4. 2013 obvestil pristojno Ministrstvo, da pravni subjekt, samostojni podjetnik posameznik A., B.B. s.p., iz C. od 31. 8. 2011 ne obstaja več, kar je upravni organ preveril tudi v javno dostopni bazi podatkov. Z dnem prenehanja pravnega subjekta je prenehalo tudi delovno razmerje tožniku, zato le-ta v povezavi z 2. točko izreka odločbe o vpisu št. ... z dne 11. 10. 2006 ne izpolnjuje več pogojev za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Identifikacijska številka se namreč lahko uporablja skupaj z žigom samostojnega podjetnika posameznika, v kateri je pooblaščena oseba zaposlena.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka. V tožbi navaja, da je pred izbrisom iz imenika pristojni organ na naslov oziroma firmo s.p. vročil poziv, da se mu sporoči, če je tožnik še v delovnem razmerju pri omenjenem gospodarskem subjektu. Tožnik je na dopis odgovoril z vlogo z dne 17. 4. 2013, ki pa je pristojni organ pri odločanju ni upošteval, temveč ga je, po prepričanju tožnika neupravičeno in neutemeljeno, izbrisal iz imenika. Tožnik je bil vpisan v imenik na podlagi odločbe kot samozaposleni, in sicer na podlagi določb prej veljavnega Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud) in s podatki, ki so se vpisovali v imenik po določbah prvega odstavka 99.a člena tega zakona. Med temi podatki je bil tudi podatek o zaposlitvi. Po uveljavitvi novega Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2011, je tožnik lahko nadaljeval z istimi posli na podlagi določb drugega odstavka 146. člena v zvezi s 152. členom ZRud-1. Posle je izvajal najprej v okviru omenjenega s.p. do njegove ukinitve 31. 8. 2011 in nato v okviru družbe D. d.o.o., s katero je imel najprej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in kasneje pogodbo o delu, kar je v skladu s 23. členom ZRud-1 in kar je posebej preverila tudi rudarska inšpekcija ob izdaji akta o izpolnjevanju pogojev za rudarskega projektanta po navedeni določbi.

Opisano dejansko stanje je pristojni organ upošteval le deloma, in sicer glede prenehanja s.p. in prenehanja zaposlitve, kar bi zadoščalo za izbris iz imenika do 1. 1. 2011 po prej veljavnem ZRud, po katerem so se v imenik vpisovali tudi podatki o zaposlitvi. Po določbah drugega odstavka 112. člena ZRud-1 pa se podatek o zaposlitvi ne vpisuje več v imenik, zato tožnik tudi ni posebej prijavil te spremembe pri pristojnem organu in zato je v vlogi z dne 17. 4. 2013 predlagal, da pristojni organ ta podatek po uradni dolžnosti izbriše iz imenika. Kljub temu, da je tožnik vse navedeno pojasnil v pisni vlogi, je pristojni organ izdal izpodbijano odločbo, ki je ni posebej utemeljil na konkretni zakonski določbi. Zato je tožnik prepričan, da gre za očitno napačno uporabo materialnega predpisa in da je izpodbijana odločba nezakonita. Določba 113. člena ZRud-1, na kateri temelji izpodbijana odločba, je lahko le podlaga za vpis v imenik in ne za izbris iz imenika, ki ima podlago v 114. členu ZRud-1. Po določbah 114. člena pa za izbris iz imenika iz razloga, ki ga navaja pristojni organ, ni podlage. Po določbah ZRud- 1 gre pri vpisu v imenik za osebnostno pravico, ki ni več vezana na konkretni gospodarski subjekt. Oseba, ki je vpisana v imenik, dobi identifikacijsko številko, ki jo uporablja skupaj z žigom rudarskega projektanta, za katerega opravlja storitve. Pri tem je pomembno, da z vpisom v imenik ne prejme tudi žiga, kot je to pri vpisu v inženirsko zbornico in torej uporaba identifikacijske številke ni vezana na žig konkretnega podjetja. Podjetje tako lahko prosto izbira na trgu najboljše projektante in z njimi sklepa pogodbe pod pogojem, da so le-ti vpisani v imenik pooblaščenih oseb. Podatek o povezanosti s konkretnim podjetjem zato ne more biti predmet odločbe, saj bi to podjetja nedopustno omejevalo pri prosti izbiri ustreznih kadrov, projektante pa v ustavni pravici do dela.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je sporen izbris tožnika iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu. Izbris iz imenika ima zakonsko podlago v 114. členu ZRud-1 in ne v 113. členu, ki se nanaša na vpis v imenik in ki je naveden v uvodnem delu izpodbijane odločbe. Zato ima tožnik prav, ko navaja, da je pristojni organ svojo odločitev naslonil na neustrezno zakonsko določbo.

Razlogi za izbris iz imenika so torej navedeni v 114. členu ZRud-1. Navedeni so taksativno, kar pomeni, da osebe, ki je vpisana v imenik, ni mogoče izbrisati iz imenika iz razlogov, ki v prvem odstavku navedenega člena niso našteti. Tožnika se z izpodbijano odločbo iz imenika izbriše zato, ker mu je prenehalo delovno razmerje in zato več ne izpolnjuje pogojev za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Po določbah ZRud-1 zaposlitev v gospodarski družbi oziroma status samostojnega podjetnika ni več pogoj za vpis v imenik, kot je bilo to določeno z 99. b členom ZRud. Glede izbrisa pa je v 5. točki prvega odstavka 114. člena ZRud-1, ki v konkretnem primeru edina od naštetih situacij pride v poštev kot podlaga za izbris tožnika iz imenika, določeno, da se oseba, vpisana v imenik, lahko izbriše (le) v primeru, če ne izpolnjuje več s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega rudarskega projektanta, tehničnega vodjo rudarskih del ali vodjo tehničnih služb in torej predpisanih strokovnih pogojev za vpis in ne več, kot je bilo to predpisano v 5. alinei prvega odstavka 99. c člena ZRud, ko je bil izbris določen za primer, če vpisana oseba iz kateragakoli razloga ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 99. b člena tega zakona in torej ne le strokovnih temveč tudi zaposlitvenih pogojev. Kar je nenazadnje tudi logična posledica spremembe, na katero opozarja tudi tožnik v tožbi, in po kateri zaposlitev pri gospodarski družbi, ki se ukvarja z rudarstvom, oziroma status s.p. z dejavnostjo s področja rudarstva ni več pogoj za vpis in se posledično zaposlitev v imenik več ne vpisuje.

Vsekakor pa za konkreten primer velja, da je lahko podlaga za izbris tožnika iz imenika le razlog, ki ga določa ZRud-1 in ne ZRud, ki je bil sicer podlaga za odločbo o tožnikovem vpisu v zadevni imenik, in še manj izrek odločbe o vpisu. In ker po določbah ZRud-1, kot že rečeno, ni podlage za izbris iz razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev in so razvidni iz njene obrazložitve, je izpodbijana odločba v nasprotju z določbami zakona (ZRud-1), nezakonitost odločbe pa je razlog za njeno odpravo.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje pristojnemu organu.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožeči stranki, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Sodišče je na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.