Jedro

Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točkah II in IV izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak od udeležencev sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se razdružitev solastnega premoženja, ki obsega nepremičnino ID znak: parcela 000 000/4, pri kateri solastni delež predlagateljice znaša 1/8 in delež nasprotnega udeleženca 7/8, opravi tako, da prejme nasprotni udeleženec A. A. v izključno last nepremičnino ID znak: parcela 000 000/4 (točka I izreka). Nasprotni udeleženec pa je dolžan predlagateljici izplačati na račun prejetega dela solastnega premoženja znesek 15.900,00 EUR v roku 3 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo 3 mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila (točka II izreka). Predlagateljica pa ima zakonito zastavno pravico na nepremičnini ID znak: parcela 000 000/4, do višine terjatve v znesku 15.900,00 EUR, skupaj z obrestmi, navedenimi v II. točki izreka tega sklepa, dokler ne bo terjatev v celoti poplačana (točka III izreka). Odločilo je tudi, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici skupne stroške postopka v višini 2.344,19 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper ta sklep v točkah II in IV izreka se je pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek iz točke II izreka ustrezno spremeni glede na ugotovljeno vrednost, odločitev glede stroškov pa spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške predmetnega sodnega postopka, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče spregledalo ugotovitve sodne izvedenke, da gre v primeru solastne nepremičnine dejansko za stanovanjsko hišo, h kateri je bil naknadno dograjen prizidek, in sicer izključno s strani nasprotnega udeleženca (brez kakršnegakoli soprispevka predlagateljice oziroma drugih solastnikov – predhodnih nasprotnih udeležencev, vendar pa z njihovo vednostjo in molčečo odobritvijo), ki je sam kril vse stroške v zvezi z izgradnjo k stanovanjski hiši dograjenega prizidka. Navedeno so preostali solastniki tudi ustrezno upoštevali pri sklenitvi delne sodne poravnave, saj so preostali nasprotni udeleženci pristali na bistveno nižje zneske iz naslova nadomestila za prevzete solastniške deleže. Predlagateljica bi bila dejansko upravičena le do izplačila ustreznega denarnega nadomestila, ki ustreza višini solastniškega deleža predlagateljice na solastni nepremičnini, manj dograjen prizidek, kateri predstavlja vrednost približno 25.000,00 EUR. Glede odločitve o stroških postopka je sodišče pri podaji svoje odločitve prekoračilo podani predlog predlagateljice, na vsebino katerega je bilo sodišče pri podaji svoje končne odločitve tudi dejansko vezano. Sama predlagateljica je predlagala, da vsaka stranka predmetnega postopka sama krije svoje stroške postopka in je s tem postavila meje svojega zahtevka. Zlasti stroški sodne izvedenke pa so bili v konkretnem primeru tudi povsem nepotrebni. S strani sodne izvedenke podana ocena vrednosti solastne nepremičnine v ničemer ni odstopala od ocene vrednosti, ki jo je pred tem zagovarjal sam nasprotni udeleženec. Stroške sodne takse in pisne cenitve vrednosti solastne nepremičnine je s svojim aktivnim ravnanjem predlagateljica povzročila sama, ko ni želela zadeve urediti po mirni poti, čeprav so ji bile v tej smeri ponujene številne priložnosti. Stroške pravdanja za vsako ceno pa stranke postopka niso dolžne vračati tistim, ki so takšne stroške povzročili.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca o z njegove strani zgrajenem prizidku predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-12). Pritožnik namreč ne navede, zakaj teh trditev ni mogel podati v postopku na prvi stopnji, zlasti kot pripombo k izvedenskemu mnenju.

6. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta glede vrednosti nepremičnine navedla različni vrednosti. Predlagateljica je v zvezi s tem predlagala postavitev izvedenca in cenilca gradbene stroke. Glede na nestrinjanje glede vrednosti nepremičnine oziroma solastnega deleža predlagateljice je sodišče prve stopnje dokaz z izvedencem moralo izvesti in ni bil nepotreben, kot to navaja pritožnik. Takšnega zaključka tudi ni mogoče narediti na podlagi dejstva, da je izvedenka ugotovila podobno vrednost, kot jo je pred tem zagovarjal nasprotni udeleženec. Predlagateljica tudi ni bila dolžna pristati na sklenitev sodne poravnave, saj je to njena odločitev, ali bo na sklenitev sodne poravnave z določeno vsebino pristala. Ker na sklenitev sodne poravnave ni pristala, tudi ni mogoče zaključiti, da gre za krivdno povzročene stroške, na kar namiguje pritožba z navedbo, da je te stroške povzročila predlagateljica s svojim aktivnim ravnanjem. Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Po določbi 161. člena ZNP-1 skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari in s to določbo skladna je tudi odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje tudi ni prekoračilo zahtevka predlagateljice glede povrnitve stroškov postopka. Predlagateljica je predlagala povrnitev tako stroška sodne takse (v predlogu za razdružitev nepremičnine) kot tudi stroška za izvedensko mnenje (na zadnjem naroku). Ne drži trditev pritožbe, da je predlagateljica predlagala, da te stroške krijeta udeleženca sama vsak svoje. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

7. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, zato tudi ona sama krije te stroške. Tudi sicer pa v skladu z določbo 1. odstavka 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec sam krije svoje stroške.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 16/2019