Jedro

Pred ponovno odločitvijo bo moralo zapuščinsko sodišče presoditi, ali je bila pritožnikova izjava o odstopu dednega deleža v korist zapustničine matere res dana v zmoti. Če o tem ne bo spora, jo bo lahko razveljavilo samo, pritožniku pa bo moralo dati možnost za novo dedno izjavo. V nasprotnem primeru bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na računih zapustnice pri A d.d., in B d.d., nato pa je za dediča tega premoženja razglasilo zapustničinega brata D. O., ker so se preostali dediči prvega in drugega dednega reda odpovedali dedovanju. Sklenilo je še, da sme dedič po pravnomočnosti tega sklepa prevzeti denarna sredstva na računih zapustnice.

2. Dedič se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Pojasnjuje, da je bil njegov namen odstopiti svoj dedni delež zapustničini materi M. Š.. Šele po prejemu izpodbijanega sklepa o dedovanju je ugotovil, da so se vsi dediči drugega dednega reda, vključno z M. Š., odpovedali dedovanju. Če bi ga sodišče o tem obvestilo, bi tudi sam podal takšno izjavo. Njegova prava volja je bila, da po zapustnici ne deduje, saj je imel z njo le občasne stike in se zato ne počuti upravičenega do dediščine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno obravnavo. Sodišče naj k dedovanju pozove dediče tretjega dednega reda.

3. Na pritožbo je odgovorila M. Š.. Zanika, da bi tožnika zavedla z informacijami, saj se je oglasil šele po izdaji sklepa o dedovanju. Ponovno izjavlja, da se odpoveduje dedovanju po hčeri.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ko sodišče v zapuščinskem postopku odloča o tem, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, upošteva tudi njihove dedne izjave. Dedič se dediščini lahko odpove; v tem primeru se šteje, kakor da sploh ni postal dedič (133. člen ZD (1) ). Lahko pa dedič svoj dedni delež odstopi sodediču (136. člen ZD); takšno njegovo izjavo je treba razumeti kot sprejem dediščine in hkrati razpolaganje z dednim deležem. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati, mogoče pa jo je razveljaviti, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (138. člen ZD). Če dejstva, od katerih je odvisna neveljavnost dedne izjave, niso sporna, lahko o tem odloči zapuščinsko sodišče, sicer pa mora dediča napotiti, naj zahteva razveljavitev izjave v pravdi (5. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

6. Kot izhaja iz spisa, je pritožnik sporočil sodišču prve stopnje, da odstopa svoj dedni delež v korist zapustničine matere, le nekaj dni zatem, ko se je ta odpovedala dedovanju po zapustnici. Sodišče pritožnika ni seznanilo z njeno dedno izjavo, zapuščinske obravnave pa tudi ni opravilo. Tako je pritožnik šele iz sklepa o dedovanju izvedel, da se je izjalovila njegova namera, da dediščino prepusti zapustničini materi. To potrjuje tudi vsebina odgovora na pritožbo, v katerem M. Š. navaja, da je pritožnik stopil v stik z njo šele po prejemu sklepa o dedovanju.

7. Pritožnik zatrjuje, da je svojo dedno izjavo podal v zmoti. Če bi vedel, da se je zapustničina mati odpovedala dedovanju, bi tako ravnal tudi sam. Pritožniku torej ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razveljavitev dedne izjave. Dedič lahko izjavo o tem, ali sprejema dediščino ali pa se ji odpoveduje, sicer poda pri sodišču le do konca postopka (tretji odstavek 205. člena ZD), kar pomeni do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izjemoma pa lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze še v pritožbi, če tega prej brez svoje krivde ni mogel storiti. Ta pogoj je v pritožnikovem primeru izpolnjen, zato je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo. Izpodbijani sklep je razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP (2) v zvezi s 163. členom ZD) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Pred ponovno odločitvijo bo moralo zapuščinsko sodišče presoditi, ali je bila pritožnikova izjava o odstopu dednega deleža v korist zapustničine matere res dana v zmoti. Če o tem ne bo spora, jo bo lahko razveljavilo samo, pritožniku pa bo moralo dati možnost za novo dedno izjavo. V nasprotnem primeru bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Ob tem pa ne bo smelo spregledati, da je po podatkih spisa (3) med dediči drugega dednega reda tudi zapustničina sestra B. Š., ki je sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, razlogov za to pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo.

(1) Zakon o dedovanju

(2) Zakon o pravdnem postopku

(3) Dopis zapustničine hčere z dne 22. 4. 2011 – l. št. 21