Jedro

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.

Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, se nasprotni udeleženec neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodna poravnava N 687/2015 z dne 28. 11. 2017 spremeni tako, da lahko mld. A. A. sam odloči, da se stik z očetom B. B. ne izvrši, ali pa, da se izvrši tako, da očeta pokliče na njegov osebni telefon. Mld. A. lahko sam odloči, ali bo preživel počitnice z očetom ali jih ne bo, morebitni odpadli stiki se ne nadomeščajo. Prav tako lahko mld. A. po lastni volji predčasno zapusti stik z očetom (I. točka izreka). Predlog nasprotnega udeleženca,1 da se mld. A. na novo zaupa v varstvo in vzgojo B. B., določijo stiki med mld. A. A. in predlagateljico C. C. ter preživnina za mld. A., ki jo je dolžna plačevati predlagateljica, je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je nasprotni udeleženec podal 21. 10. 2021 (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter predlagateljici naloži plačilo stroškov nasprotnega udeleženca.

Po pravni podlagi za odločitev v tem postopku, tj. 8. točki 141. člena Družinskega zakonika (DZ) ter 7. točki 141. člena DZ bi moralo sodišče najprej pravilno ugotoviti dejansko stanje in iti v smeri ugotavljanja spremenjenih razmer ob upoštevanju koristi otroka. Nasprotni udeleženec navaja, da je ves čas postopka opozarjal, da gre pri mld. A. za večletno sistematično indoktrinacijo in zmanipuliranost s strani predlagateljice, ki ima za posledico izkrivljeno in nepristno voljo mld. A. Obširne razloge glede tega navaja tudi v pritožbi. Ključnega pomena je, da se razišče navedbo, da je mld. A. indoktriniran s strani matere in ni sposoben svobodno in v svojo korist presojati o količini in načinu izvajanja stikov. Sodišče temu vprašanju ni namenilo pozornosti, ključne navedbe nasprotnega udeleženca so bile prezrte. Odločilno je, da sodišče natančno, v celoti in popolno preveri vse okoliščine, ki na kakršenkoli način vplivajo na izražanje volje mladoletnika. Iz obrazložitve sodišča pa ni mogoče razbrati, na kakšen način je sodišče obravnavalo vprašanje indoktrinacije in v zvezi s tem sposobnost izražanja pristne volje mld. A. Oprava neformalnega razgovora z mladoletnikom in upoštevanje mnenja CSD ne predstavljata pravilnega, strokovnega in celostnega pristopa za ugotavljanje strokovnega vprašanja, ali je otrok indoktriniran s strani matere ali ne. Ne sodišče ne CSD nimata ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko ocenjevala, ali je mld. A. dejansko indoktriniran ali ne in ali je zmožen svobodno izražati svojo voljo. Pri sodni presoji manjka obrazložitev, zakaj je mnenje sodišča diametralno nasprotno mnenju sodnega izvedenca prof. psihologije D. D. in mnenju strokovnjaka E. E. Nasprotni udeleženec je tekom postopka sodišču predložil obširno literaturo in mnenja priznanih strokovnjakov, sodišče pa njunih navedb in zaključkov ni v ničemer upoštevalo. Povzelo ni niti enega zaključka iz izvedeniškega mnenja dr. D. D. niti iz strokovnega mnenja E. E. Z vsebino strokovnih mnenj in pripomb se ni ukvarjalo in ni izvedlo nobenega dokaza v smeri ugotavljanja, ali je otrok dejansko zmanipuliran ali ne. Iz strokovnega mnenja E. E. z dne 13. 10 2020 izhaja, da ni mogoče sprejeti odločitve, da bi o dejanskem izvajanju stikov lahko v celoti odločal otrok. Pravilen pristop k rešitvi vprašanja je ponudil nasprotni udeleženec s predložitvijo navedenih mnenj, predlagal je tudi, da sodišče postavi sodnega izvedenca v postopku, vendar sodišče predlogov nasprotnega udeleženca ni upoštevalo.

S stališčem, da je petnajstletnik sposoben samostojno, svobodno in neodvisno sprejemati odločitve o stikih z enim od staršev, je treba prepoznati okoliščine, ki vplivajo na voljo petnajstletnika, da takšno odločitev sprejme. Sodišče pa je vsebino, ki vpliva na vprašanje svobodne volje, spregledalo, zato so zaključki sodišča nesprejemljivi. S tem, ko je mladoletniku dano izključno upravičenje, da odloča o stikih, je poseženo tudi v pravice nasprotnega udeleženca kot očeta. Ne gre samo za vprašanje sposobnosti otroka za oblikovanje svobodne in pristne volje, temveč tudi za vprašanje ustavno zagotovljenih pravic nasprotnega udeleženca kot starša mladoletnega otroka. Nasprotni udeleženec je že med postopkom opozarjal, da otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki in lahko sodišče, če ima tehtne razloge, odloči tudi drugače, kot si želi otrok. Eden takih razlogov je ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipuliran.

Nasprotni udeleženec si že več let prizadeva, da bi bil njegov glas slišan. Sodišče pa ne more presojati odnosa nasprotnega udeleženca z mld. A. na podlagi dogajanja v sodni dvorani, saj ljudje sodne postopke doživljajo različno.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec pravilno navaja, da sta pravna podlaga za odločitev v tej zadevi (poleg 4. točke 138. člena) 7. in 8. točka 141. člena Družinskega zakonika (DZ). Navedene določbe je v 12. točki obrazložitve pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje. Glede na navedeno materialnopravno podlago je sodišče prve stopnje ugotavljalo odločilna dejstva in ta tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno in utemeljeno ugotovilo in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

6. Glede podlage iz 8. točke 141. člena DZ je predlagateljica zatrjevala, da je predlog vložen zaradi spremenjenih razmer, in sicer je mld. A. v letih od sodne poravnave dozorel in je sposoben sam oblikovati in izraziti voljo kako, kdaj in na kakšen način bodo potekali stiki z nasprotnim udeležencem in le v tem delu je predlagala spremembo prejšnje ureditve na podlagi sodnih poravnav P 2671/2011-IV z dne 28. 10. 2012 o zaupanju mld. A. v varstvo in vzgojo materi in s katero so bili dogovorjeni tudi stiki mld. A. z očetom ter določena preživninska obveznost očeta, ter N 687/2015 z dne 28. 11. 2017, s katero so bili stiki očeta z mld. A. spremenjeni tako, da se izvajajo vsak drugi četrtek od 16.00 do 19.30 ure, vsako drugo soboto od 09.00 do 19.00 ure, med zimskimi počitnicami po dogovoru med staršema, med poletnimi pa po režimu rednih stikov, enako med prazniki.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, med drugim tudi na podlagi zaslišanja udeležencev, razgovora z mld. A. ter mnenja CSD ugotovilo, da je predlog za spremembo stikov utemeljen in odločilo, da naj stiki mld. A. z očetom potekajo tako, kot je predlagano, torej da sam odloči, ali bodo potekali osebni ali telefonski stiki, ali in v kakšnem trajanju bo z očetom preživljal počitnice, ali se lahko stik predčasno prekine in ali se bo nadomeščal. Sodišče je ocenilo, da je mnenju mld. A., ki je v času odločitve dopolnil že 17 let (... 6. 2023 bo dopolnil že 18 let, postal bo polnoleten in samostojen in bo starševska skrb takrat prenehala), treba slediti glede na njegovo zrelost in sposobnost razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, o čemer se je sodišče prepričalo tudi na neformalnem razgovoru z njim. Na podlagi tega in mnenja CSD (o tem v nadaljevanju) je sodišče utemeljeno zaključilo, da je mld. A. dovolj star, zrel in razumen, da lahko izrazi svojo voljo, mnenje in želje glede stikov z očetom. Navedba nasprotnega udeleženca, da je sodišče zmotno sprejelo sklep, da je petnajstletnik sposoben sam, samostojno, svobodno in neodvisno sprejemati odločitve o stikih z enim od staršev, nasprotuje dejanskemu stanju v spisu, saj mld. A. ni več star (le) 15 let, kot je bilo navedeno, je v času odločitve sodišča prve stopnje dopolnil že 17 let. 8. Poleg mnenja mld. A. je sodišče prve stopnje pri odločitvi utemeljeno upoštevalo tudi mnenje CSD,2 iz katerega izhaja, da ni v korist mld. A., da se ga predodeli v vzgojo in varstvo očetu,3 glede stikov pa so menili, da je za mld. A. najbolje, da o stikih z očetom odloča sam. Stiki med očetom in mld. A. so bili namreč najbolje realizirani, ko je sodišče odločilo, da A. sam pove, kdaj bi imel stike z očetom, in tej ugotovitvi nasprotni udeleženec ne nasprotuje. Tak način stikov podpira tudi razvojne specifike razvojnega obdobja mladostništva in z odraščanjem naj bi mladostniki vedno bolj sodelovali pri oblikovanju dogovorov s starši in se pogosteje samostojno odločali o nekaterih zadevah v svojem življenju.

9. Neutemeljene so navedbe, da sodišče in CSD nimata ustreznega strokovnega znanja, da bi ocenjevala, ali je mld. A. dejansko indoktriniran s strani matere ali ne oziroma, ali je zmožen svobodno izražati svojo voljo pri sedemnajstih letih. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.4 Sodišču, ki je izpeljalo dokazni postopek (in navedba, da ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z ugotavljanjem zmanipuliranosti, ni utemeljena), se zato za izvedbo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca ni bilo treba odločiti in je svojo odločitev glede tega tudi obrazložilo.5 Mnenj dr. D. D. in E. E., ki ju je predložil nasprotni udeleženec, pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo kot izvedenskih mnenj, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je torej do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.

10. Do ugovora glede indoktrinacije oziroma zmanipuliranosti mld. A. se je sodišče prve stopnje opredelilo in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Tako je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da s strani matere ni zaznati, da bi stike preprečevala ali se posluževala manipulacije in dokazni postopek trditev nasprotnega udeleženca ni potrdil.6

11. Kot je sodišče prve stopnje navedlo v 13. točki obrazložitve, je že ob izdaji sklepa z dne 11. 11. 2020 ugotovilo, da tudi nasprotni udeleženec misli, da je mld. A. dovolj star in lahko razume, kaj se dogaja doma, pri čemer je bil takrat star 15 let. Temu nasprotno pa je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v nadaljevanju postopka nasprotni udeleženec mld. sina postavil na nivo dvoletnega otroka, kar kaže na njegov odnos do 17-letnega sina oziroma, da nima uvida v sinovo razvojno obdobje in njegove sposobnosti.

12. Ob že obrazloženem je ustrezno utemeljena odločitev o tem, da naj stiki mld. A. z očetom potekajo tako, kot je predlagano. Nasprotni udeleženec povzema razloge iz odločbe VSL II Cp 1765/2015 ter navaja, da otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki, da si je treba prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, tj. razvoj v samostojno odraslo osebo in da lahko sodišče, če ima tehtne razloge, odloči tudi drugače, kot si želi otrok. Eden takih razlogov je ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipuliran. Takšne navedbe so pravilne in sodišče druge stopnje z razlogi iz navedene odločbe soglaša, vendar pa v konkretni zadevi ne gre za takšno situacijo, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je mld. A. (dovolj) zrel in sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj, torej ne gre za situacijo, ko njegova volja ne bi bila svobodna, ker bi bil zmanipuliran.

13. Neutemeljena je tudi navedba, da sodišče ne more presojati odnosa nasprotnega udeleženca z mld. A. na podlagi dogajanja v sodni dvorani. Navedeno dogajanje je indic, ki ga je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno upoštevalo. Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, pa se nasprotni udeleženec tudi neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.

14. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je pravilno uporabilo tudi materialno pravo, ko je sodno poravnavo glede načina izvrševanja stikov spremenilo, predlog nasprotnega udeleženca na spremembo odločitve o varstvu in vzgoji (predodelitev), določitev stikov in preživnine ter predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrnilo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. O stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij sodišče odloči po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). V okviru prostega preudarka je upošteven tudi uspeh udeležencev v postopku. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje odločilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Predlog nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje združilo v skupno obravnavanje s predlogom predlagateljice (sklep z dne 11. 11. 2021). Sodišče druge stopnje zaradi jasnosti C. C. označuje kot predlagateljico, B. B. pa kot nasprotnega udeleženca. 2 Mnenje z dne 9. 3. 2021. 3 Glede zavrnitve predloga nasprotnega udeleženca ter predloga za začasno odredbe sicer nasprotni udeleženec ne podaja nobenih posebnih pritožbenih navedb. 4 Z. Strajnar, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2018, str. 109. 5 Sodišče je navedlo, da tega oče niti ni izrecno zahteval, saj sodnim izvedencem ne zaupa. Na zaslišanju je izražal veliko nezadovoljstvo (tudi) z delovanjem sodnih izvedencev in se skliceval na neodvisne strokovnjake (glej tudi zapisnik na list. št. 211 spisa) . 6 Na obravnavi je tudi oče potrdil, da v zadnjem obdobju z A. glede stikov komunicirata in se stiki izvajajo.