Jedro

Trditveno in dokazno breme glede razlogov za nedokončanje oziroma za neuspešno zaključeno izobraževanja je na toženki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 846,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka v višini 93,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz dokaznega postopka ni razvidno, da bi izvajalec obveščal tožečo stranko o prisotnosti udeležencev, vendar je zaključilo, da je izvajalec obveznost po pogodbi vseeno izpolnil, saj sicer tožeča stranka ne bi plačala izvajalcu izvedbe programa. Plačilo za opravljene storitve brez sleherne podlage v pogodbeno predvidenih listinah, ki bi dokazovale izpolnitev, ne morejo zadoščati za dokaz, da je bil izobraževalni program res uresničen. Tožeča stranke je imela na podlagi z izvajalcem izobraževanja sklenjene pogodbe vse možnosti, da si zagotovi podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, ali je toženka izobraževalni program uspešno zaključila ali ne, in v primeru, da ga ne bi, tudi ugotoviti, ali so podani razlogi za zahtevek za vračilo stroškov za izvedbo aktivnosti formalnega izobraževanja toženke v smislu drugega odstavka 8. člena med pravdnima strankama sklenjene pogodbe. Sodišče je v nasprotju s pogodbo utemeljilo ugoditev tožbenemu zahtevku za vračilo stroškov izobraževanja izključno na dejstvu, da toženka potrdila o uspešno zaključenem šolanju ni predložila, pri čemer pa tožnica ni niti dokazala, da naj bi toženka šolanje uspešno zaključila in da bi zato sploh lahko predložila dokazilo o zaključku šolanja. Poleg tega pa v med pravdnima strankama sklenjeni pogodbi, pravica do vračila stroškov ni bila predvidena za sleherno kršitev pogodbe, posebej pa tudi ne za opustitev predložitve potrdila o uspešno zaključenem šolanju. Ker je pogodbo v celoti pripravila tožeča stranka, ni podlage za ekstenzivno tolmačenje pogodbenih določil. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in racionalizirajo ter reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, sta pravdni stranki 31. 12. 2007 sklenili Pogodbo o vključitvi toženke v ukrep 2. „Usposabljanje in izobraževanje“ aktivnosti 2.3. „Formalno izobraževanje“ (v nadaljevanju Pogodba), s katero se je toženka zavezala pridobiti formalno izobrazbo po programu Vzgojitelj predšolskih otrok, izobraževalni program pa je za toženko plačal tožnik. V 6. členu je Pogodbe je določena obveznost toženke, da po zaključku izobraževanja posreduje tožniku potrdilo o uspešno zaključenem izobraževanju oziroma, da mu poda pisno pojasnilo o razlogih za nedokončano šolanje.

7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka potrdila o uspešno zaključenem izobraževanju ni predložila, niti ni izkazala, da izobraževanja ni uspešno zaključila, je materialnopravno pravilno uporabilo določilo 8. člena Pogodbe, ki določa, da ima tožnik pravico zahtevati vračilo stroškov za izvedbo formalnega izobraževanja od udeleženca, ki aktivnosti ni uspešno zaključil iz krivdnih razlogov, in toženko obvezalo na plačilo stroškov, ki jih je za njeno izobraževanje plačal tožnik.

8. S pritožbenimi očitkom, da izvajalka programa ni izvedla izobraževanja, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je trditveno in dokazno breme glede razlogov za nedokončanje oz. za neuspešno zaključeno izobraževanja na toženki. Na podlagi ugotovitve, da toženka potrdila o uspešno zaključenem šolanju ni predložila, niti ni izkazala, da izobraževanja ni zaključila brez svoje krivde, kar predstavlja neizpodbojno dejansko podlago, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnice na povrnitev plačanih sredstev za izobraževanje toženke. Prav tako ni utemeljena navedba pritožbe, da bi moral tožnik poročilo o šolanju pridobiti od izvajalca, saj to obveznost toženki izrecno nalaga določilo 6. člena Pogodbe, po katerem je predložitev potrdila o zaključenem šolanju izrecno dolžnost toženke, kot tudi pojasnilo razlogov za nedokončanje izobraževanja, zato se pritožnica s sklicevanjem na med tožnikom in izvajalcem programa sklenjeno pogodbo, svoje pogodbene obveznosti ne more razbremeniti.

9. Materialnopravna določila Pogodbe je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Ker so pogodbena določila jasna, ni utemeljen niti očitek pritožbe o ekstenzivnem tolmačenju pogodbenih določil. 10. Ker pritožba toženke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, tožnik pa stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

12. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica.