Jedro

Izraba uradnega položaja je v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, vendar ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznega uradnega dejanja, temveč z namenom pridobitve nepremoženjske koristi (zase ali za drugo osebo) ali oškodovanja drugega. Takega namena opis dejanja v vlogah oškodovanke kot tožilke po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne vsebuje. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je opis kaznivega dejanja nepopoln, kar pa ima za posledico zavrženje vloge oškodovanke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke M.H. se zavrne kot neutemeljena.

Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno zavrglo vlogo oškodovanke kot tožilke M.H. z dne 15. 3. 2018, dopolnjeno dne 5. 3. 2019. 2. Zoper ta sklep je oškodovanka kot tožilka podala pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje zoper sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da opis dejanja, naveden v vlogi oškodovanke kot tožilke z dne 15. 3. 2018, dopolnjen z vlogo z dne 5. 3. 2019, ne vsebuje vseh abstraktnih in konkretnih zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za katero je zoper U.L. oškodovanka kot tožilka podala zahtevo za posamezna preiskovalna dejanja. V opisu se navedeni osebi namreč ne očita, da bi z dejanjem, ki bi ga naj storila in ki bi naj imelo zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadejala škodo, kar je bistvena sestavina zakonske dikcije navedenega kaznivega dejanja.

5. Opis vsebuje le očitek, da je U.L. v vlogi pomočnika izvršitelja, torej kot uradna oseba, v času opravljanja svojega dela v nedeljo 16. 7. 2017 na sejmu v M. izvajal rubež dolžnika (oškodovanke kot tožilke), z neposrednim zasegom denarnih sredstev pred širšo publiko obiskovalcev sejma, kar ne bi smel početi, saj zakon ne dovoljuje izvršbe rubeža na dan nedelje, razen v primeru posebne odredbe sodišča, česar pa L. ni imel. 6. Izraba uradnega položaja je v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, vendar ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznega uradnega dejanja, temveč z namenom pridobitve nepremoženjske koristi (zase ali za drugo osebo) ali oškodovanja drugega. Takega namena opis dejanja v vlogah oškodovanke kot tožilke po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne vsebuje. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je opis kaznivega dejanja nepopoln, kar pa ima za posledico zavrženje vloge oškodovanke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP, kot je to storilo sodišče prve stopnje. V obrazložitvi napadenega sklepa je pravilno navedlo, da na podlagi nepopolnega opisa kaznivega dejanja ni mogoče začeti kazenskega postopka, sodišče pa ne sme prevzeti vloge tožilca in opis dejanja dopolniti, saj mora predlog za posamezna preiskovalna dejanja sestaviti tožilec, kar je v konkretnem primeru oškodovanka kot tožilka, to pa mora storiti v skladu z zakonskimi določbami. Opis dogodka, brez navedbe vseh navedbe zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki bi naj bilo storjeno, ne zadosti zahtevi po izoblikovanju popolnega tenorja zahteve za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadenim sklepom vlogo oškodovanke kot tožilke zavrglo kot nepopolno.

7. Po obrazloženem, in ker pritožba ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Izrek o plačilu sodne takse je posledica neutemeljene pritožbe oškodovanke kot tožilke, sodna taksa pa je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in po tar. št. 74013 Taksne tarife.