Jedro

Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je v solasti tretjih oseb, je po naravi stvari mogoče ugoditi le hkrati in z enako vsebino v razmerju do vseh solastnikov.

Izrek

Revizija zoper sklep se zavrže. V ostalem se reviziji ugodi, sodba in sklep sodišča druge stopnje v delu, v katerem se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje, in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo odločilo:

(1) da se v razmerju do prvotoženca ugotovi, da je tožnica lastnica stanovanjske stavbe, stoječe delno na parc. št. 262/1, vl. št. 441, k.o. ..., in delno na parc. št. 263 vl. št. 465, k.o. ..., ter stanovanjski stavbi pripadajočega funkcionalnega zemljišča, ležečega delno na parc. št. 262/1 in delno na parc. št. 261/1, obe vl. št. 441 k.o. ..., in delno na parc. št. 263, vl. št. 465, k.o. ..., kot je grafično prikazana na priloženi mapni kopiji, ki je sestavni del te sodbe s točko A – B – C – D – A, kar je toženec dolžan priznati,

(2) da je prvotoženec dolžan dovoliti geometrično odmero (v prejšnji točki opredeljene) stanovanjske stavbe in njej pripadajočega funkcionalnega zemljišča, kot je grafično prikazano na priloženi mapni kopiji, ki je sestavni del te sodbe s točko A – B – C – D – A, kar bo dobilo po opravljeni geometrični odmeri novo parc. št. _____ k.o. ...,

(3) da je prvotoženec dolžan po pravnomočno opravljeni geometrični odmeri izdati tožnici ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere je dolžna dovoliti, da se novo nastali parc. št. _____ k.o. ..., stanovanjska stavba in njeno pripadajoče funkcionalno zemljišče parc. št. ______ k.o. ... bremen prosto odpišeta od vsem tožencem lastnih nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 441 k.o. ... in vl. št. 465 k.o. ..., za njih otvori nov vl. št. ____ k.o. L., v kateri novi vl. št. se prenese dotedanji lastninski naslov, nato pa pri prvotožencu solastni 1/5 celote tega novega vl. št. ____ k.o. ..., kjer sta vpisani novo nastali parc. št. _____ stanovanjska stavba in njej pripadajoče funkcionalno zemljišče parc. št. _____, tako da vknjiži lastninska pravica na korist in ime tožnice do celote,

(4)da bo o stroških postopka odločeno s končno odločbo.

2. S sklepom je zavrnilo prvotoženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Sodišče druge stopnje je prvotoženčevi pritožbi zavrnilo ter delno zamudno sodbo in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da prvotoženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Zavzelo je stališče, da so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe: (1) tožba je bila prvotožencu pravilno vročena, (2) njegovega neobrazloženega odgovora na tožbo ni mogoče šteti za odgovor na tožbo, (3) ne gre za zahtevek, s katerim ne bi bilo dovoljeno razpolagati, (4) iz navedb v tožbi, da je v obdobju od 1974 do 1983 izključno z lastnimi finančnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo na naslovu L. 59, da je v organizacijskem in finančnem smislu nosila vse breme gradnje, da se je v letu 1983 vselila vanjo skupaj s sedaj pokojno materjo, da so vsi toženci za časa materinega življenja in v zapuščinskem postopku vedeli in priznavali, da je stanovanjsko hišo s svojimi sredstvi zgradila tožnica, izhaja utemeljenost zahtevka o obstoju tožničine lastninske pravice, pridobljene na podlagi pravil Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) o gradnji na tujem svetu, (5) zatrjevana dejstva niso v nasprotju z listinami v spisu niti s splošno znanimi dejstvi. Prvotoženčev ugovor, da bi moralo sodišče v njegovo korist upoštevati tretjetoženčev odgovor na tožbo, je zavrnilo z utemeljitvijo, da so toženci kot solastniki navadni sosporniki. Zavzelo je tudi stališče, da je tožbeni zahtevek dovolj določno opredeljen in da bo po odmeri novo nastalih parcel tudi izvršljiv.

4. Prvotoženec v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da tožbeni zahtevek ni sklepčen niti izvršljiv. Predvideni novi parceli predvsem po velikosti nista dovolj definirani, poleg tega pa v priloženi skici ni vrisano gospodarsko poslopje, ki v naravi stoji v neposredni bližini stanovanjske hiše. Ker je izrek sodbe nerazumljiv in ker so razlogi sodbe o utemeljenosti zahtevka na podlagi dejstev, navedenih v tožbi, v nasprotju z dejanskimi okoliščinami, gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo odgovora na tožbo. Tožba je bila namreč vložena na podlagi napotitve v nepravdnem postopku, v katerem sta prvotoženec in tretjetoženec nasprotovala temu, da je tožnica lastnica celotne hiše. Ko je prejel tožbo, je menil, da gre za nadaljevanje delitvenega postopka, v tistem postopku pa je že obrazložil svoje stališče in se skliceval na dedni dogovor, v katerem se je tožnica vsemu odrekla in svoj dedni delež odstopila četrtotoženki. Zato je v odgovoru napisal le, naj sodišče razreši zadevo, kakor nalaga (veleva) zakon. Ta stavek si je ob upoštevanju toženčevega ravnanja v nepravdnem postopku mogoče razlagati le tako, da nasprotuje tožbenemu zahtevku. Še toliko bolj pa tak sklep utemeljuje dejstvo, da je tretjoženec podal obrazložen odgovor na tožbo. Prvotoženec še zatrjuje, da je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje napačna.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki je nanjo odgovorila.

6. Revizija zoper sklep ni dovoljena, v ostalem pa je utemeljena.

7. Revizija zoper sklep je v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP dovoljena, če gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Po uveljavljeni praksi Vrhovnega sodišča pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni tak sklep. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Ne gre za postopek, ki bi "živel svoje življenje", temveč se vedno navezuje na postopek o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, marveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, natančneje, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Tak sklep ne more imeti kvalitete končanja postopka.(1) Ker po navedenem revizija v tem delu ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).

8. O dovoljenosti prvotoženčeve revizije zoper pravnomočno delno zamudno sodbo (kot jo je opredelilo sodišče prve stopnje) se je Vrhovno sodišče že izreklo v sklepu II Ips 129/2010 z dne 13. 5. 2010, ki je bil vročen tako tožnici kot pooblaščencu prvotoženca in tretjetoženca. Razlogov za dovoljenost zato v tej odločbi ni treba ponavljati.

9. Očitki, naslovljeni na izrek izpodbijane sodbe, ki naj bi utemeljevali kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso utemeljeni. Za presojo, ali je izrek sodbe izvršljiv ali ne, revident kot toženec nima pravnega interesa. Če bi se izkazalo, da je izrek neizvršljiv, gre to v njegovo korist (in v škodo tožnice).(2) Presoja o sklepčnosti zahtevka (pravilno tožbe) se tiče vprašanja pravilne uporabe materialnega prava. Nesklepčnost tožbe sama po sebi še ne pomeni, da gre za zatrjevano kršitev postopka. Še manj lahko zatrjevano procesno kršitev utemeljuje neskladje med izrekom in dejstvi, ki v postopku niso bila zatrjevana.

10. Izpodbijana sodba je materialnopravno napačna. Iz dejstev, da je tožnica s svojimi sredstvi in v lastni organizaciji zgradila hišo na nepremičninah, ki so v solasti tožencev, in da prvotoženec temu ni nasprotoval, ne izhaja sklep, da je pridobila lastninsko pravico na stavbišču in funkcionalnem zemljišču k hiši v razmerju do prvotoženca.(3)

11. Tožnica je zahtevala ugotovitev svoje lastninske pravice na delu nepremičnine (oziroma več nepremičnin), na kateri(h) ima (so)lastninsko pravico več oseb. V skladu s pravili stvarnega prava je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (18. člen Stvarnopravnega zakonika).(4) Glede na to, da tožnica ne more biti izključna lastnica zemljišča, dokler ta ne postane samostojna nepremičnina, zahtevek predpostavlja fizično delitev solastne nepremičnine. Tak zahtevek je mogoče postaviti le hkrati v razmerju do vseh solastnikov. Posledično je možna le sodba z enako vsebino in istočasno za vse solastnike nepremičnin. Tako razumevanje je skladno tudi z uveljavljenim stališčem sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem, kdaj so solastniki nujni sosporniki. Tak položaj imajo namreč tedaj, ko s tožbenim zahtevkom uveljavljano upravičenje posega v tisti del pravnega razmerja med solastniki, ki je po svoji naravi skupno za vse solastnike, ne pa tedaj, ko posega le v pravice posameznega solastnika.(5) Zahtevek, ki meri na fizično spremembo nepremičnin v solasti tretjih, sodi v prvo skupino primerov.

12. Pravilna uporaba materialnega prava preprečuje ugoditev zahtevku v razmerju do enega od solastnikov nepremičnin, ki so zajete v zahtevku. Ker je bilo s tožbo toženih več oseb in ker je ena od njih podala odgovor na tožbo, revizijsko sodišče ne more spremeniti izpodbijane sodbe in zavrniti zahtevka. Glede na to je bilo treba sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

13. Sodišče bo moralo v nadaljnjem sojenju upoštevati, da je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnin, ki so v solasti tretjih oseb, mogoče postaviti le v razmerju do vseh solastnikov hkrati in da se posledično v primeru zamude pri opravi pravdnih dejanj s strani enega toženca učinek pravdnih dejanj drugih tožencev razteza tudi nanje (196. člen ZPP). Ob predpostavki, da so vsi prvotni toženci solastniki nepremičnin, na katere meri zahtevek, in ob dejstvu, da je bil v razmerju do dveh tožencev postopek že pravnomočno končan, tožnica v tej pravdi po vsej verjetnosti nima možnosti za uspeh.(6)

14. Ker so razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje narekovali že drugi razlogi, v nadaljnjem postopku pa glede na to, da je tretjetoženec podal obrazložen odgovor na tožbo, ne bo pomembno, ali je prvotoženčev odgovor na tožbo treba šteti za obrazložen odgovor, ki preprečuje izdajo zamudne sodbe (277. in 278. člen ZPP), se v presojo revizijskega očitka v tej smeri ni bilo treba spuščati.

15. Glede na to, da je sodišče druge stopnje že zavzelo stališče, da je zahtevek izvršljiv, od vložitve tožbe pa je poteklo že več kot sedem let, Vrhovno sodišče dodaja, da je stališče izpodbijane sodbe o njeni izvršljivosti napačno. Ugotovitveni del izreka izpodbijane sodbe se nanaša na nepremičnino, ki ni niti določena niti določljiva. Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo in so predmet stvarnih pravic, so zemljiške parcele, ki so po zakonski definiciji prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (1. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1) in ki se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, tj. oznako katastrske občine in parcelne številke (prvi odstavek 12. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1). V obravnavani zadevi tožnica zahteva ugotovitev (svoje izključne) lastninske pravice na površini, ki predstavlja del treh obstoječih nepremičnin. Postavitev določnega zahtevka, ki bo – po prevzemu v izrek sodbe – predstavljal ustrezno podlago za vknjižbo, predpostavlja torej (delno) izvedbo postopka parcelacije. Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), ki je veljal v času vložitve tožbe, mora sodba, ki je podlaga za izvedbo parcelacije, vsebovati načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi (44. člen ZENDMPE).(7) Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki je veljal ob izdaji sodbe, mora biti sestavni del sodbe elaborat, ki ga med postopkom izdela izvedenec geodet in ki mora imeti sestavine, določene s pravilnikom (prvi odstavek 8. člena ZEN). Sklicevanje na mapno kopijo, v katero je tožnica sama vrisala meje nove parcele, lahko (ob dovolj določnem opisu dela nepremičnine, ki je predmet zahtevka) zadostuje za vložitev popolne tožbe. Na tak način opredeljen izrek sodbe pa ne more biti podlaga za dosego cilja, ki ga tožnica zasleduje z ugotovitveno sodbo, tj. za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.(8)

16. Odločitev o stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): Prim. sklep II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009. Op. št. (2): Prim. sodbo II Ips 87/2004 z dne 14. 4. 2005. Op. št. (3): Sodba se opira na določbo 26. člena (pravilno 24. člena) ZTLR, na podlagi katere tisti, ki zgradi stavbo ali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem ima nekdo drug lastninsko pravico (graditelj), pridobi lastninsko pravico tudi na zemljišču, na katerem je zgradil gradbeni objekt, ter na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega gradbenega objekta, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se ni takoj uprl. Op. št. (4): Kljub odsotnosti zakonske opredelitve, je glede zemljišč tudi v času veljavnosti ZTLR veljalo enako pravilo. Prim. Juhart, Pojem nepremičnine in načelo superficies solo cedit, Podjetje in delo, št. 5/1995. Op. št. (5): Prim. odločbe II Ips 876/2009 z dne 20. 5. 2010 (zadeva je na prvi pogled podobna obravnavani, vendar pa je bil zahtevek omejen le na poseg v solastninski delež enega od solastnikov), II Ips 475/2007 z dne 11. 2. 2010, II Ips 416/2008 z dne 26. 11. 2009 in II Ips 82/2006 z dne 9. 7. 2008. Op. št. (6): Seveda pa je tudi v okviru obstoječe pravde možna sklenitev sodne poravnave s sodelovanjem vseh solastnikov.

Op. št. (7): Minimalne zahteve glede vsebine teh dokumentov določa Pravilnik o urejanju mej in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/2004).

Op. št. (8): Glede na 3. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 je podlaga za vknjižbo tudi sodba, s katero je ugotovljen obstoj pravice. Nepremičnina, na kateri se spreminja lastninsko stanje, mora biti zato v sodbi opredeljena tako, da bo na njeni podlagi možna vknjižba. Trditve, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona, namreč ne dajejo podlage za zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila s strani zemljiškoknjižnega lastnika. Prim. podrobneje sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 7552/2006 z dne 7. 3. 2007.