Jedro

Iz pritožbe izhaja, da oseba ne vidi potrebe po jemanju zdravil, prav opustitev jemanja predpisanih zdravil pa je privedla do poslabšanja bolezenskega stanja. Na podlagi ugotovitev o ravnanjih osebe v obdobjih, ko se ji zdravstveno stanje poslabša, je sodišče tudi utemeljeno sklepalo o obstoju realne nevarnosti za njeno življenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se osebi omeji prisotnost pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in (2) da se oseba zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. za čas enega meseca, najdlje pa do 18. 2. 2018 (2. točka izreka).

2. Odvetnica v pritožbi zoper 2. točko sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se čas zadržanja skrajša na dva tedna, tj. do 1. 2. 2019, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ne zanika svojega ravnanja pred sprejemom v oddelek pod posebnim nadzorom, meni pa, da je glede na to, da je zadržan že od 18. 12. 2018, doba zadržanja predolga. Tudi iz izvedenskega mnenja izhaja, da so zdravila "prijela" in da nima več prisluhov. Glede na to, da je od pregleda pri izvedencu minil še nadaljnji teden dni, je stanje še boljše. Poleg tega je pojasnil, da je dotrajano pohištvo odstranjeval zaradi menjave, papir pa je zažgal v loncu, tako da ogenj ne bi mogel narediti škode. Ogrožanje v cestnem prometu se nanaša na stanje pred nekaj meseci, ko je bil dejansko pod vplivom blodenj. Sinu ne namerava storiti nič žalega, ampak le povedati, da ima tudi sam pravice v skupni nepremičnini. Meni, da je čas bivanja do 1. 2. 2019 primeren. Daljše bivanje bi preveč poseglo v njegove osebnostne pravice. Njegovo stanje je sanirano v taki meri, da ne ogroža nikogar več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, (1) da je bila oseba sprejeta na zdravljenje 17. 12. 2018, in sicer potem, ko je doma razbijal omarice in druge predmete, ker je mislil, da so v njih prisluškovalne naprave in da je potolkel spomine, (2) da je pred nekaj meseci ogrožal promet, ko se je ustavil na avtocesti pred tunelom, ker se je bal, da mu bodo v tunelu odrezali glavo, (3) da je ogrožanje posledica paranoidne shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, (4) da je do hudega poslabšanja bolezni prišlo, ker v domačem okolju ni jemal predpisanih zdravil, (5) da je zadržanje za nadaljnji mesec nujno potrebno zaradi ponovne ureditve zdravljenja z zdravili in da v nasprotnem primeru oseba ogroža svoje življenje, postane vzkipljiv in nepredvidljiv tudi v odnosu do oseb, ki mu želijo nuditi pomoč.

6. Pritožbeno zavzemanje za skrajšanje zadržanja nima podlage v izvedenih dokazih. Zaključek o nujnosti podaljšanja zadržanja za en mesec temelji na izvedenskem mnenju, ki je po izpovedbi osebe podal mnenje, da so v tem obdobju potrebni 24-urni nadzor ter modifikacija in optimizacija medikamentozne terapije. Izvedenec ni potrdil, da oseba nima več prisluhov, ampak je navedel, da je realitetna kontrola še okrnjena in da oseba do svoje psihopatologije ni kritična. Iz pritožbe tudi izhaja, da oseba ne vidi potrebe po jemanju zdravil, prav opustitev jemanja predpisanih zdravil pa je privedla do poslabšanja bolezenskega stanja. Na podlagi ugotovitev o ravnanjih osebe v obdobjih, ko se ji zdravstveno stanje poslabša, je sodišče tudi utemeljeno sklepalo o obstoju realne nevarnosti za njeno življenje.

7. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

8. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.