Jedro

Pri fizični delitvi več solastnih nepremičnin sodišče enemu solastniku dodeli tiste nepremičnine, za katere ta solastnik glede na vse okoliščine konkretnega primera izkaže večji upravičen interes napram drugemu solastniku.

Ker se parcela v pravnem prometu obravnava kot enovita stvar, predpostavlja tudi enovito lastniško stanje, zato mora sodišče pri razdelitvi solastnih nepremičnin paziti, da se solastnikom dodelijo parcele kot celote in ne le njihov del, razen če med posameznimi udeleženci postopka ni drugačnega dogovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (glede dodelitve parc.št. X in Y, vpisanih v vl.št. nn k.o. K.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine, vpisane v vl.št. ..., vse k.o. Korita, razdružilo tako, da prejmejo: a) prva nasprotna udeleženka A.G. v izključno last in posest parc.št...., vpisane v vl.št. ..., ter parc.št. ... in ..., vpisani v vl.št. ..., vse k.o. K., v skupni vrednosti 16,259.636,65 SIT, b) predlagatelja B. in D.G. v last in posest vsak do ene polovice parc.št. ... in ..., vpisani v vl.št. ..., parc.št. ... in ..., vpisane v vl.št. ..., parc.št. ..., vpisano v vl.št. ..., ter parc.št. ..., vpisano v vl.št. ..., vse k.o. K., v skupni vrednosti 14.899.713,00 SIT, c) tretja nasprotna udeleženka F.Z. v izključno last in posest parc.št. ... in ..., vpisani v vl.št. ... k.o. K., v skupni vrednosti 3,055.061,00 SIT ter d) drugi nasprotni udeleženec J.V. v izključno last in posest parc.št. ..., vpisano v vl.št. ... k.o. K., v skupni vrednosti 1,778.700,00 SIT (vse 1. točka izreka). V skladu z navedeno razdelitvijo so dolžni solastniki v roku 15 dni izročiti nepremičnine v posest (6. točka izreka). Poleg tega je tretja nasprotna udeleženka F.Z. dolžna v roku 60 dni izplačati prvi nasprotni udeleženki A.G. znesek 185.445,00 SIT, predlagateljema B. in D.G. pa skupaj nerazdelno znesek 354.333,00 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2001 dalje do plačila (2. točka izreka). Sodišče prve stopnje je v točkah 3, 4 in 5 izreka sklepa odločilo še o stroških nepravdnega postopka ter sklenilo, da bo vknjižba lastninske pravice izvedena po uradni dolžnosti po pravnomočnosti tega sklepa v tamkajšnjo zemljiško knjigo (7. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu se pritožuje prva nasprotna udeleženka A.G., ki v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep sicer korekten in v skladu z določili Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86; v nadaljevanju ZNP), razen v delu, ki se nanaša na odločitev o parcelah št. ...- gozd in ... - vinograd z gospodarskim poslopjem (vpisanih v vl.št. ...) k.o. K. Glede teh dveh parcel je sodišče prve stopnje spregledalo med strankama sicer nesporno dejstvo, da predlagatelja pravzaprav nimata nikakršnih interesov niti želja, da bi zemljišča, ki bi jih prejela v izključno last, sploh obdelovala, in je očitno, da želita ta zemljišča prodati. Na drugi strani je pritožnica zanesljivo izkazala, kar ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da je ona tista, ki je doslej in bo tudi v bodoče obdelovala podedovano kmetijo. V tem smislu je po njenem mnenju zanesljivo izkazala upravičen interes, da dobi tudi del vinograda. Na Dolenjskem je že tako, da je običaj, da ima vsaka kmetija vsaj malo vinograda, ki je nekakšen ščitni znak in legitimacija kmeta. Sama zemljiška posest in tudi morebitno vzorno obdelovanje kmetijskih zemljišč, ki niso vinograd, kmeta oziroma gospodarja na Dolenjskem še ne naredi resnega. Pritožnica navaja, da je po očetovi smrti in tudi še za časa njegovega življenja ob pomoči svojega moža vinograd vzorno obdelovala. Pri tem je približno polovico vinograda, ki meri kar pol hektarja, obnovila. Tudi v bodoče si želi ta vinograd obdelovati in je zato zanj zelo zainteresirana. Seveda se zaveda, da je potrebno v razdružitvenem postopku upoštevati tudi interese drugih solastnikov. Meni, da bi bili v primeru delitve parc.št. ... na dva približno enaka dela, pri čemer bi tisti del, na katerem stoji gospodarsko poslopje, prejela v izključno last in posest predlagatelja, drugo polovico pa ona sama, sodišče prve stopnje pa bi predlagateljema dodelilo še parc.št. ..., zadovoljeni obojestranski interesi. Predlagatelja bi namreč lahko tako parc.št. ... kot tudi 1/4 hektarja vinograda s pripadajočo zidanico (oziroma gospodarskim poslopjem) prodala in lepo vnovčila, saj sta že tekom postopka na prvi stopnji poudarila, da zemljišč ne mislita obdelovati, hkrati pa bi pritožnica dobila vinograd. Na koncu pripominja, da bi bila takšna delitev primerna tudi iz razloga, ker je vrednost parc.št. ... v znesku 990.466,00 SIT za spoznanje večja od vrednosti tistega (polovičnega) dela vinograda, na katerem ne stoji gospodarsko poslopje, in za katerega se v tem postopku pritožnica poteguje, pritožnica pa v primeru tako predlagane razdružitve ne bi zahtevala nikakršnega doplačila od predlagateljev, interesi ostalih nepravdnih strank pa bi ostali povsem neprizadeti. Zaradi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožnica prejme v izključno last tisto polovico parc.št. ..., vpisane v vl.št. ... k.o. K., na kateri ne stoji gospodarsko poslopje, nasprotna udeleženca (pravilno predlagatelja) pa parc.št. ..., vpisano v vl.št. ... k.o. K., oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Pritožba je bila vročena predlagateljema, ki v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe prve nasprotne udeleženke.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o razdelitvi solastnega posestva in odločilo, da se udeležencem tega postopka v skladu z njunimi solastninskimi deleži dodelijo določena zemljišča v naravi z delno denarno poravnavo, ki jo predvideva drugi odstavek 122. člena ZNP.

Prva nasprotna udeleženka v pritožbi poudarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer upoštevalo vse zakonske kriterije za delitev stvari v solastnini (gre predvsem za pravni standard upravičenega interesa iz prvega odstavka 122. člena ZNP), nezadovoljna pa je s tem, da ji sodišče ni dodelilo v izključno last in posest parc.št. ... - vinograd z gospodarskim poslopjem (zidanico), vpisano v vl.št. ... k.o. Korita, (vsaj) tisti njen (polovični) del, na katerem ne stoji zidanica. Tak interes je med postopkom pred sodiščem prve stopnje izrazil v njenem imenu tudi že njen mož, zaslišan kot priča na zadnjem naroku dne 26. novembra 2001, ko je povedal, da meni, ker je pred tem na naroku slišal, da predlagatelja želita imeti tudi zidanico, da se jima (predlagateljema) zidanica in del vinograda lahko prisodi, vendar ne cel vinograd, ker njegova žena (pritožnica) tudi želi imeti del vinograda (list.št. 128 spisa). To med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni bila edina izražena želja na strani prve nasprotne udeleženke, saj se je po predlogu predlagateljev med udeležence postopka razdeljevalo poleg parc.št. ... še veliko drugih zemljišč, med njimi parc.št. ..., vpisana v vl.št. ... k.o. Korita, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo z gospodarskim poslopjem, kozolcem, čebelnjakom in njivo, torej kmečko domačijo, in še sedemnajst parcel, v naravi njiv oziroma gozdov, pritožničin solastninski delež pa je bil napram celoti skoraj polovičen. Prva nasprotna udeleženka si je (nazadnje) prizadevala (glej list.št. 89 spisa) pridobiti v izključno last in posest parc.št. ... (torej domačijo), parc.št. ... in ... (dve njivi), parc.št. ... (gozd) in sedaj sporno parc.št. ... (vinograd z zidanico) - vl.št. in k.o. so razvidne iz povzetka vsebine izpodbijanega sklepa. Glede na to, da sta domačijo (stanovanjsko stavbo z gospodarskim poslopjem in pritiklinami) želela pridobiti v last in posest tudi predlagatelja (glej na primer list.št. 110 spisa), je sodišče prve stopnje, potem ko je prvi nasprotni udeleženki prisodilo domačijo, obema predlagateljema prisodilo vinograd z zidanico. Na strani 6 izpodbijanega sklepa je zapisalo, da predlogu prve nasprotne udeleženke za delitev vinograda na dve polovici ni sledilo, ker bi bila taka delitev glede na velikost solastninskega deleža obeh predlagateljev (ta je nekoliko manjši od pritožničinega) neekonomična, poleg tega pa pritožničin mož tudi ni podal predloga, da bi se predhodno opravila parcelacija, kar bi po drugi strani pomenilo tudi dodatne stroške v tej zadevi.

S tem se pritožbeno sodišče strinja v celoti. Ne drži pritožbena navedba, da je bilo med postopkom na prvi stopnji nesporno ugotovljeno, da imata predlagatelja vseskozi interes na razdelitvi nepremičnin le v smislu prodaje parcel, ki bi (oziroma so) jima bile dodeljene v njuno last in posest. Predlagatelja sta povedala, to pa izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da sta kot otroka živela v rejniški družini, da sedaj nimata kam in si želita nekje nastaniti, smiselno torej, da potrebujeta vsaj eno zazidljivo parcelo. Zato pritožbeno sodišče, ne glede na to, da predlagatelja nista pokazala interesa za kmetijsko obdelovanje katerekoli izmed dodeljenih nepremičnin, ne dvomi v njun upravičen (in od pritožničinega močnejši) interes na sporni parc.št. ....

Pravilnost izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje je razvidna tudi iz celokupne razdelitve solastnih nepremičnin. Ugotoviti je, da si je sodišče prve stopnje prizadevalo vse solastne nepremičnine (skupaj in v povezavi s sporno parcelo) razdeliti tako, da je upoštevalo ne le velikost solastninskih deležev, temveč tudi kompleksnost oziroma zaokroženost, medsebojno bližino in raznovrstnost parcel, pa tudi dosedanjo posest nepremičnin, torej vse kriterije, ki jih zahteva pravilna uporaba 122. člena ZNP. Tudi iz tega razloga je (tudi) dodelitev parc. št. ... predlagateljema, in ne pritožnici, po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

Ob tem je treba dodati, kar je tudi že poudarilo sodišče prve stopnje, da se parcela v pravnem prometu obravnava kot stvar, zato predpostavlja tudi enotno lastniško stanje. Po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Ur.l. RS, št. 52/2000) je sicer možno izvesti parcelacijo posamezne parcele, vendar pritožnica v tem postopku parcelacije za parc.št. ... ni niti predlagala, kaj šele, da bi bila taka parcelacija izvedena. Iz tega razloga tudi ni bilo realno pričakovanje pritožnice, da bi ji sodišče dodelilo (vsaj oziroma le) polovico navedene parcele.

Na podlagi obrazloženega pritožbeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno ugotovilo dejansko stanje ter odločilo v skladu z določbami 122. in 124. člena ZNP. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker omenjeni stroški niso bili priglašeni.

Vse določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo v zvezi z določbo 37. člena ZNP.