Jedro

Izpodbijani sklep vsebuje vse elemente za preizkus, zato so pritožbene navedbe o neobrazloženosti brez podlage. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti (kar je glavni kriterij kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma šteje, da so posamezne postavke v izpodbijanem sklepu deloma napačne deloma pa nepopolne, pa ne pomeni, da sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen oziroma da je bila pritožniku kršena pravica do izjave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o končni razdelitvi zavrnilo ugovor upnika A. A. zoper zmanjšano izplačilo njegove terjatve pod zap. št. 9 za zarubljeni znesek v višini 6.903,28 EUR v korist njegovega upnika B. B., končno razdelitev opravilo na podlagi končnega načrta končne razdelitve z 9. 1. 2024 (p. d. 175), ki je sestavni del izreka in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa ter sklenilo, da se na Republiko Slovenijo prenese premoženje, navedeno v izpodbijanem sklepu.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je upraviteljica v skladu s tretjim odstavkom 363. člena ZFPPIPP predložila posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt končne razdelitve. Zoper navedeni načrt je ugovarjal pritožnik, in sicer v delu, v katerem je zmanjšano izplačilo njegove terjatve pod zap. št. 9 za zarubljeni znesek v višini 6.903,28 EUR v korist njegovega upnika B. B. Sodišče prve stopnje pritožnikovim ugovornim navedbam ni sledilo, saj je ugotovilo, da ne držijo navedbe o tem, da naj bi bil napačno izračunan znesek, ki naj bi šel njegovemu upniku B. B. na podlagi delnih plačil. Pri izračunu se je sodišče oprlo na s strani upraviteljice pridobljene listine iz izvršilnega postopka in v izpodbijanem sklepu natančno pojasnilo posamezne izvršilne zadeve ter zneske, ki jih je pri odločitvi upoštevalo.

6. Upnik s pritožbo (ponovno) izpodbija izračun terjatev upnika B. B., za svoje navedbe pa ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi lahko uspešno izpodbil izračun upraviteljice oziroma sodišča. Glede na to, da pritožnik razpolaga z vsemi izvršilnimi sklepi (kjer je nastopal kot dolžnik) in nedvomno tudi z vsemi potrebnimi podatki za svoj izračun (v kolikor vztraja, da izračun upraviteljice oziroma sodišča ni pravilen), njegovi pritožbeni trditvi, da je upraviteljica obračun sestavila na podlagi drugih podatkov, kot pa jih ima sam, ni mogoče slediti. Pritožnik tudi ni pojasnil (in izkazal) morebitnih plačil (v zvezi s katerimi je v ugovoru navedel le, da je B. B. že prejel „določena“ plačila), prav tako pa ni izkazano, da bi terjatev že v celoti prenehala zaradi plačil oziroma, da naj bi šlo celo za preplačilo (kot je to navajal v ugovoru).

7. Kot izhaja iz upraviteljičinega odgovora na pritožbo, pritožnik niti njej v tem postopku ni predložil nobenega svojega obračuna oziroma posredoval sklepov izvršilnega sodišča, ki bi izkazovali drugačno stanje, zaradi česar je upraviteljica po svojem pooblačenem odvetniku sama pridobila vse izvršilne sklepe izvršilnega sodišča in na tej podlagi izračunala dolg, upoštevajoč v izvršbi pridobljene listine. Listine je v tem postopku tudi predložila. Pritožbenim navedbam o napačnem izračunu zato zaradi neizkazanosti pritožbenih trditev ni mogoče slediti.

8. Glede navedb v zvezi z napačnim obračunom obresti iz SIT v EUR, višje sodišče pojasnjuje, da program za izračun obresti samodejno upošteva preračun valute (obračun je upraviteljica tudi predložila). Na ravni posplošenih navedb (in neizkazane) pa so ostale tudi pritožbene navedbe v zvezi z izvršljivostjo posameznih sklepov. Pritožnik namreč niti za te trditve ni predložil nobenega dokaza.

9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče pritožniku vročiti obračun, ki je bil podlaga za izračun dolga B. B. in ki ga je upraviteljica upoštevala pri končni razdelitvi. V postopkih zaradi insolventnosti se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročajo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).

10. Glede posodobljenega končnega seznam preizkušenih terjatev, načrta končne razdelitve in sklepa o končni razdelitvi zakon ne določa, da se ta pisanja oziroma sklep (ali njegove priloge) komu vročajo. Zato velja splošno pravilo o objavi na spletnih straneh AJPES (prim. 122. člen ZFPPIPP). Dostop do vpogleda v objavljene podatke je omogočen in brezplačen. Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt končne razdelitve (s prilogami), v katerih je pojasnjen izračun terjatve B. B., sta bila objavljena 7. 12. 2023. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave, ker ne more vedeti, kako in na podlagi česa je bil narejen obračun. Nenazadnje je imel pritožnik možnost vpogleda (tudi) v izvršilni spis (kjer nastopa kot dolžnik), kjer bi prav tako lahko pridobil podatke, ki bi izkazovali njegove navedbe v tem postopku oziroma listine, ki bi njegove navedbe potrjevale. Zgolj z navedbami, da je izračun v izpodbijanem sklepu napačen, pa odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče uspešno izpodbiti.

11. Ne drži niti pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa, zaradi česar naj bi se ga ne dalo preizkusiti. Izpodbijani sklep vsebuje vse elemente za preizkus, zato so pritožbene navedbe o neobrazloženosti brez podlage. Sklep tudi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti (kar je glavni kriterij kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), saj vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma šteje, da so posamezne postavke v izpodbijanem sklepu deloma napačne deloma pa nepopolne, pa ne pomeni, da sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen oziroma da je bila pritožniku kršena pravica do izjave. Ne drži pa niti pritožbeni očitek, da bi moralo preostanek dolga izračunati izvršilno sodišče, prav tako pa za odločitev ne more biti relevantna (tudi sicer neizkazana) pritožbena trditev, da je pritožnik v izvršilnem postopku vložil predlog za ustavitev postopka.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.