Neposredno trženje s strani operaterja

Datum

27.06.2023

Številka

07121-1/2023/869

Kategorije

Moderne tehnologije, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da dobivate s strani operaterja na svoj e-naslov obvestila o njihovih akcijah in ponudbi. Niste njihov naročnik, prav tako niste naročeni na kakršnekoli novice in obvestila s strani operaterja. Sprašujete, kaj lahko storite. Na napako ste jih že opozorili, vendar odgovarjajo, da želijo vaše naročniške podatke, da preverijo vaš primer.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Področje neželene komunikacije specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), ki je pristojna za nadzor nad ZEKom-2.

IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov (operaterju) uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe, npr. pravico do izbrisa in ugovora.

Obrazložitev

Pojasnjujemo, da področje neželene komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljevanju: ZEKom-2). ZEKom-2 v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. V drugem odstavku je določeno, da lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tretji odstavek 226. člena pa določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS), zato IP v tem delu ni pristojen za ukrepanje.

Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS.

IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov (operaterju) uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe (12. do 22. člen), kamor sodijo med drugim pravica do dostopa (15. člen), do popravka (16. člen), do izbrisa (ali pozabe, 17. člen), do omejitve obdelave (18. člen), do prenosljivosti podatkov (20. člen), do ugovora (21. člen) ter pravica, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov (22. člen).

[1]V konkretnem primeru izpostavljamo pravico do izbrisa in do ugovora. Če želi posameznik doseči izbris svojih osebnih podatkov iz baze pri upravljavcu - ker meni, da so podani razlogi iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe (npr. podatki niso več potrebni za namen za katerega so bili zbrani; podatki se obdelujejo na podlagi privolitve, posameznik pa svojo privolitev prekliče; podatki se obdelujejo nezakonito itd.) – lahko pri upravljavcu vloži zahtevo za izbris osebnih podatkov.

[2]Drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico do ugovora pa določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.

Če upravljavec tako zahtevo posameznika po poglavju III Splošne uredbe delno ali v celoti zavrne ali nanjo ne odgovori v enomesečnem roku, lahko prizadeti posameznik na IP naslovi pritožbo (pri tem lahko uporabite obrazce, ki so dostopni na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/).

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Več informacij o zahtevi za izbris je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

[2]Več informacij o pravici do ugovora je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/.