Jedro

Glede na določbe 18. člena Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda (Odlok) je bila tožniku priključnina pravilno odmerjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.3.2001, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Občinske uprave Občine ... z dne 22.1.2001. Z navedeno odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožniku kot uporabniku odmeri strošek priključnine stanovanjskega objekta na naslovu..., na javno fekalno kanalizacijo, v znesku 228.800 SIT ter 19% DDV, kar skupaj znaša 272.272 SIT (1. točka izreka), navedeni znesek je uporabnik dolžan plačati Občini ... v roku dvanajstih mesecev po pravnomočnosti odločbe (2. točka izreka), da je uporabnik dolžan v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe skleniti pogodbo za Občino ... kot investitorjem javne fekalne kanalizacije K., o plačilu priključnine in pogojih za izvedbo hišnega priključka (3. točka izreka). Če uporabnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, odločba preneha veljati in bodo uporabljene kazenske določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in zadeva odstopljena pristojnim inšpekcijskim organom (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 18. člena Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda (Uradne objave št..., v nadaljevanju: Odlok). Organ prve stopnje je določil tožnikovo obveznost ob upoštevanju podatkov, ki mu jih je predložil tožnik. Tako odmerjeno priključnino je po določilu 18. člena Odloka uporabnik dolžan plačati pred priključitvijo na javno kanalizacijo investitorju Občini ... Po pogodbi z dne 8.7.1974, na katero se tožnik sklicuje, je plačal le del stroškov za izgradnjo komunalnih naprav. Med temi stroški pa ni bilo stroškov za javno kanalizacijo, saj v času sklepanja navedene pogodbe na tem območju javne kanalizacije še ni bilo. Ob tej ugotovitvi in ob dejstvu, da tožnik kot uporabnik po letu 1996 ni poravnal stroška sofinanciranja javne kanalizacije, ker pogodbe o sofinanciranju izgradnje kanalizacije ni sklenil, pri tožniku niso podani pogoji za oprostitev plačila stroškov priključnine po 7. odstavku 18. člena Odloka. Tožnikove trditve v zvezi s škodo, ki naj bi nastala ob izkopu in izgradnji javne kanalizacije, pa niso utemeljene, ker niso z ničemer izkazane. Te trditve pa so tudi v postopku odmere in obveznosti plačila priključnine nerelevantne, saj lahko tožnik, če meni, da mu je občina kot investitor komunalne infrastrukture povzročila škodo, le-to uveljavlja v drugem postopku.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila materialne predpise. Sodišče zaradi tega sprejema obrazložitev izpodbijane odločbe, v zvezi s tožbo pa še dodaja, da je z Odlokom Občina Piran določila poselitvena območja, iz katerih se odvajajo odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo in določila pogoje uporabnikom objektov pred priključitvijo na javno kanalizacijo. Odlok nima določb, ki bi poleg oprostitev priključnine uporabnikom, navedenim v 7. odstavku 18. člena določal še druge oprostitve ali znižanje plačila priključnine. Tožnik v upravnem postopku niti v tožbi ne ugovarja podatkom o površini objekta, ki so služili upravnemu organu za določitev višine priključnine. Zgolj s sklicevanjem na pogodbo z dne 8.7.1974 pa tožnik ne izkazuje, da je s plačilom prispevka po navedeni pogodbi že plačal tudi del prispevka, namenjenega za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, ki je bilo očitno zgrajeno za območje, na katerem je bila v času, ko je tožnik prispevek plačal po navedeni pogodbi, še dovoljena gradnja greznic. Ker v Odloku, na podlagi katerega je bila tožniku odmerjena sporna priključnina, niso določene oprostitve za tiste uporabnike, ki jim je v zvezi ali pri sami izgradnji javne kanalizacije bila s strani občine kot investitorja povzročena škoda, so tudi tožnikove navedbe v zvezi s škodo, ki naj bi mu bila povzročena z odmero sporne priključnine, za odločanje v tem upravnem sporu pravno nepomembne.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Ne strinja se z navedbo v izpodbijani sodbi, da lahko škodo, ki mu jo je občina kot investitor komunalne infrastrukture povzročila, uveljavlja v drugem postopku. To ni v smislu evropske zakonodaje. Njegov namen je bil, da bi v enem samem postopku brez velikih stroškov kompenziral svojo terjatev do občine z njeno terjatvijo, seveda če ta sploh obstoja ali pa če obstoja v takšni višini, ki jo občina od njega zahteva. Nihče mu ni nikoli pojasnil, kaj je pravzaprav plačal leta 1974 po pogodbi. Meni, da se je vse to nanašalo tudi na infrastrukturo, ki jo je bilo potrebno takrat zgraditi. Zato je očitek občine, da ta znesek ni bil plačan za kanalizacijo, ker je takrat ni bilo, nelogičen. Tudi dejstvo, da so mu od tega zneska odšteli 3000 DIN zaradi greznice, ki jo je sam naredil, pomeni, da je ta znesek vseboval tudi stroške za kanalizacijo, saj je greznica del kanalizacije. Z zgraditvijo kanalizacije preko njegovega zemljišča je greznica sedaj postala neuporabna. Že ta podatek kaže o veliki višini škode, ki mu je bila povzročena s strani občine. Ker se je tudi preko njegovih parcel gradila kanalizacija, glede tega ni mogel ne protestirati ne soglašati, sedaj pa, ko je kanalizacija narejena in mu je narejena škoda, se ga sili v druge postopke in v druge dodatne stroške. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi. Prosi tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks za pritožbo.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odmera priključnine na javno kanalizacijo, ki jo je tožniku kot lastniku objekta..., odmerila Občinska uprava Občine ... na podlagi določb 18. člena Odloka. Navedeni Odlok je Občinski svet Občine ... sprejel na podlagi določb 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi in 26. člena Zakona o varstvu okolja. Odlok v 15. členu določa, da se je dolžan uporabnik, katerega objekt gravitira na novo zgrajeno kanalizacijo, v roku šestih mesecev priključiti na javno kanalizacijo in opustiti greznico ter jo urediti v skladu z zakonom. Po določbah 18. člena Odloka plača uporabnik za priključitev na javno kanalizacijo priključnino v višini 1000 SIT m2 koristne površine objekta. Priključnino mora uporabnik plačati pred priključitvijo na javno kanalizacijo oziroma v dvanajstih mesečnih obrokih brez obresti. Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni organ tožniku obračunal višino priključnine na podlagi 18. člena Odloka in podatkov o površini objekta, katere je tožnik upravnemu organu sam predložil. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila tožniku priključnina pravilno odmerjena.

Tožnik tudi v pritožbi ponavlja ugovor, da ima do občine kot investitorja nasprotno terjatev iz naslova odškodnine za povzročeno mu škodo v zvezi z gradnjo kanalizacije. Že tožena stranka, pa tudi sodišče prve stopnje sta tožniku pravilno pojasnila, da v Odloku, na podlagi katerega je bila odmerjena priključnina, niso določene oprostitve za tiste uporabnike, ki jim je v zvezi z izgradnjo javne kanalizacije povzročena škoda ter. da zato tožnik, kolikor meni, da mu je škoda res povzročena, le to lahko uveljavlja v drugem postopku.

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da tožnik ni dolžan plačati priključnine, ker naj bi prispeval k stroškom gradnje kanalizacije že v letu 1974, po pogodbi sklenjeni s Skladom za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč Občine ... z dne 8.7.1974. Po določbah 7. odstavka 18. člena Odloka je oproščen plačila priključnine uporabnik, ki je po letu 1996 izpolnil svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi o sofinanciranju izgradnje kanalizacije. Kot je pravilno ugotovila že tožena stranka, tožnik take pogodbe ni sklenil, niti tega ne zatrjuje, in tako ni izkazal, da bi sofinanciral javno kanalizacijo.

O tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo vrhovno sodišče ni pristojno odločati. O njegovi prošnji bo odločilo Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, kot sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.