Jedro

Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo ne da bi ugotavljala, kateri dopusten ugovorni razlog v izvršilnem postopku iz 55. člena ZIZ tožnik sploh uveljavlja in ne da bi to svoje ravnanje kakorkoli obrazložila, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 2583/2010 z dne 13. 10. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnem postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I 1745/2010 zaradi izterjave preživnine in kot oprostitev plačila stroškov. V obrazložitvi svoje odločbe navaja listine, ki jih je tožnik priložil k svoji prošnji in nato, po vpogledu v sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 1913 I 1745/10 z dne 29. 9. 2010, ugotavlja, da je tožnik v predmetnem izvršilnem postopku dolžnik. Iz navedenega sklepa je namreč razvidno, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo predlagano izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI P 2894/2003 z dne 14. 2. 2005 v zvezi z odločbo Sklada št. PS 00175/07 z dne 15. 6. 2007, s katero je terjatev iz predmetne sodbe na podlagi 24. člena Zakona o zavarovanju in izvršbi (ZIZ) prešla na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki je torej v predmetnem izvršilnem postopku upnik. Navaja, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kar izvršljiva sodna odločba je in se pri tem sklicuje na določbo 17. člena ZIZ. Dokler izvršilni naslov obstaja, je sodišče v izvršilnem postopku nanj vezano in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Zato v nadaljevanju ugotavlja, da ni verjetno pričakovati, da bi tožnik z ugovorom zoper sklep uspel in dosegel spremembo oziroma razveljavitev sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki vse do danes ni bil razveljavljen ali izrečen za ničnega in tako ni podan noben dopusten ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo. Z vložitvijo ugovora bi tožnik le zavlekel izvršilni postopek, ugovor ne bi v ničemer spremenil izvršilnega naslova in bi tako v vsakem primeru prišlo do njegove realizacije. Zaključuje, da vložitev ugovora v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno vlagati. Glede na navedeno ugotavlja, da ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP), zaradi česar niti ni bilo potrebno ugotavljati premoženjskega pogoja za dodelitvev BPP. Zato je bilo skladno z 2. točko 2. odstavka 37. člena ZBPP odločeno, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker očitno ni upoštevala vseh dejstev. Želel je zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep o izvršbi opr. št. 1913 I 1745/2010, ker meni, da se izvršba na njegova sredstva ne bi smela izvršiti - s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 75/2005 je bilo namreč ugotovljeno, da je hči A.A. v letih od 2003 do 2007 živela z njim in ne z njeno materjo B.B., ki ji je bila s sodbo opr. št. P 2894/2003 dodeljena. Da je hčerka A.A. živela z njim, je bila njena želja in tako jo je on ves ta čas preživljal in zanjo skrbel ter v tem času od njene mame ni prejel nobenega denarja, ki ga je materi dal Jamstveni sklad. Zato se je želel na sklep o izvršbi pritožiti in je zato tudi prosil za brezplačno pravno pomoč, ki pa je ni dobil. Zdi se mu nepravično, da bi sedaj on plačal Jamstvenemu skladu zaostale preživninske terjatve, čeprav je sam preživljal hčer. V zvezi z zadevo je po odvetniku tudi vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje že leta 2007, vendar zadeva še ni končana. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za odločitev. Izpodbijana odločba temelji na njeni ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja v skladu s 24. členom ZBPP. Na podlagi vpogleda v sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 1913 I 1745/2010 z dne 29. 9. 2010, ki ga je tožnik predložil k svoji prošnji, je namreč ugotovila, da je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo predlagano izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI P 2894/2003 z dne 14. 2. 2005 in v zvezi z odločbo Sklada št. PS 00175/2007 z dne 15. 6. 2007, s katero je terjatev iz predmetne sodbe na podlagi 24. člena ZIZ prešla na Javni jamstveni in preživninski Sklad RS, ki je torej upnik v predmetnem izvršilnem postopku. Izvršilni naslov predstavlja pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI P 2894/2003 z dne 14. 2. 2005, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 18. 5. 2005. Izvršljiva sodna odločba predstavlja veljaven izvršilni naslov po 17. členu ZIZ. Dokler izvršilni naslov obstaja, je sodišče v izvršilnem postopku nanj vezano in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Zato ni verjetno pričakovati, da če bi tožnik vložil ugovor zoper sklep, da bi z njim uspel in dosegel spremembo oziroma razveljavitev sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki vse do danes ni bil razveljavljen ali izrečen za ničnega in tako ni podan noben dopusten ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo. Z vložitvijo ugovora bi tožnik le zavlekel izvršilni postopek, ugovor ne bi v ničemer spremenil izvršilnega naslova in bi tako v vsakem primeru prišlo do njegove realizacije. Na podlagi navedenega je tako presodila, da tožnik nima možnosti za uspeh in je zato njegovo prošnjo za BPP zavrnila. Glede navedb tožeče stranke v tožbi, da je bilo v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kp 1256/2006 ugotovljeno, da je hči A.A. živela z njim in tako ni bil zavezan za plačevanje preživnine, zaradi česar je nepravično, da bi sedaj Jamstvenemu in preživninskemu skladu plačeval zapadle preživninske obveznosti, tožena stranka ugotavlja, da je bil z navedeno sodbo Višjega sodišča tožnik oproščen zanemarjanja mladoletne osebe, hčerke A.A., kar pa ne vpliva na veljavnost pravnomočne in izvršljive navedene sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki, kot že rečeno, predstavlja izvršilni naslov za izdajo navedenega sklepa o izvršbi. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, ki je na podlagi 24. člena ZBPP odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zavrne, preuranjena. Po citirani zakonski določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v 3. odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora zoper navedeni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo ne da bi ugotavljala, kateri razlog iz 55. člena ZIZ tožnik sploh uveljavlja in ne da bi to svoje ravnanje kakorkoli obrazložila.

Ker se tožena stranka ni opredelila do nobenega ugovora po 55. členu ZIZ, je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnika pozvati na razjasnitev stanja zadeve (v zvezi s 55. členom ZIZ), da bo lahko presojala razumnost njegove prošnje in nato, tudi po ugotovitvi izpolnjevanja drugega zakonskega pogoja, ki mora biti kumulativno podan za dodelitev BPP, to je tožnikovega premoženjskega stanja oziroma premoženjskega stanja njegove družine, ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.