Jedro

Zavedanje lastne identitete, pravilno umeščanje sebe v čas in prostor, sposobnost razumnega pogovora o svojem aktualnem stanju in vsakodnevnih stvareh ter zmožnost smiselnega odzivanja na verbalne in neverbalne vzpodbude sogovornika še ne izkazujejo ravni kognitivnega funkcioniranja, ki je potrebno za premišljeno in razumno sklenitev pogodbe o preužitku

Izrek

I.Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

-v V. točki tako, da se v 1. alineji besedilo "ID osnovnega položaja: 001" zamenja z besedilom "ID pravice/zaznambe: 002" in v 2. alineji besedilo "ID osnovnega položaja: 003" z besedilom "ID pravice/zaznambe: 002".

-v VI. točki izreka tako, da se ta točka izreka pravilno glasi:

"VI. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 9.311,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ... povrniti 2.125,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, pri čemer je dolžna znesek 1.214,02 EUR povrniti s sklicem na številko 00 80037 0138222 (koda namena: GOVT: vračilo po odločbi Bpp 1382/2022), znesek 911,14 EUR pa s sklicem na številko 00 80037 0227821 (koda namena: GOVT: vračilo po odločbi Bpp 2278/2021)."

II.Pritožba prve toženke se zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III.Prva toženka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te odločbe tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 3.084,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

IV.Prva toženka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te odločbe na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ... povrniti 556 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, pri čemer je dolžna znesek 278 EUR povrniti s sklicem na številko 00 80037 0138222 (koda namena: GOVT: vračilo po odločbi Bpp 1382/2022), znesek 278 EUR pa s sklicem na številko 00 80037 0227821 (koda namena: GOVT: vračilo po odločbi Bpp 2278/2021).

Obrazložitev

1.Tožnik je vložil tožbo zoper toženki A. A. in B. B. Z odločbo Centra za socialno delo A. št. 000/2019 z dne 14. 8. 2019 je bila B. B. postavljena skrbnica za posebni primer z nalogo zastopati varovanko v obravnavanem postopku. B. B. je med postopkom umrla. Na pritožbeni obravnavi je bilo kot nesporno ugotovljeno, da sta edina potencialna dediča pokojne tožnik in prva toženka. To je razvidno tudi iz zapisnika v zapuščinski zadevi po pok. B. B. (B32). Kot dediča sta tožnik in prva toženka edina procesna naslednika B. B., z njeno smrtjo sta skladno s svojimi pravnimi interesi ohranila procesni vlogi, kakršni sta imela do tedaj (tožnik na aktivni, prva toženka na pasivni strani). Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kljub smrti druge toženke in prenehanju pravice do zastopanja s strani skrbnice za posebni primer brez prekinitve nadaljevalo postopek, je bilo zato pravilno. Ker pa se odločitev o stroških postopka sodišča prve stopnje nanaša na tožnika in prvo toženko tudi v njuni vlogi pravnih naslednikov B. B., je pritožbeno sodišče zaradi odprave morebitnega dvoma glede učinkov te odločitve v uvodu ohranilo navedbo dedičev B. B. kot samostojne stranke.

2.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je pogodba o preužitku, sklenjena 2. 9. 2016 v obliki notarskega zapisa, ki ga je sestavil notar C. C., Ljubljana, opravilna številka SV 549/16, sklenjena med prvo toženko kot prevzemnico in pokojno B. B. kot preužitkarico, nična (I. točka izreka). Ugotovilo je, da so neveljavni na njeni podlagi opravljeni in v izreku natančneje opredeljeni vpisi v zemljiško knjigo: izbris lastninske pravice B. B. in vknjižba lastninske pravice v korist prve toženke; vpis neodplačne osebne služnosti stanovanja za nedoločen čas v korist in na ime B. B. ter vpis prepovedi odtujitve in obremenitve v korist B. B. (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je odredilo izbris navedenih vknjižb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (III., IV. in V. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške v znesku 3.678 EUR in v korist proračuna Republike Slovenije stroške v znesku 1.214 EUR, oboje v roku 15 dni od dneva prejema sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje (VI. točka izreka).

3.Zoper sodbo vlagata pritožbo tožnik in prva toženka.

4.Tožnik se pritožuje zoper V. in VI. točko izreka. Kot bistveno navaja, da je sodišče v V. točki izreka pri odreditvi izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve v korist B. B. pri nepremičninah ID znak: parcela 000 1034/17 in parcela 000 1034/18 navedlo napačen ID, saj je navedlo ID osnovnega položaja namesto ID pravice/zaznambe. Napačna je tudi odločitev o stroških, in sicer je sodišče za narok 29. 1. 2020 tožeči stranki napačno priznalo le 750 točk namesto 1.500 točk. Sodišče ni napravilo skupnega izračuna priznanih odvetniških točk in materialnih stroškov, zato je odločitev v tem delu nerazumljiva. Hkrati sodišče tožniku nepravilno ni priznalo stroškov kilometrine za prihod pooblaščenca na naroke iz Grosupljega v Ljubljano in stroškov sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je bil z odločbo za brezplačno pravno pomoč oproščen plačila stroškov izvedencev psihiatrične in nevrološke stroke, zato bi moralo sodišče toženi stranki naložiti, da poleg stroškov sodnega izvedenca nevrologa v proračun povrne tudi stroške izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče bi moralo tako toženi stranki naložiti, da plača skupaj 11.436,21 EUR pravdnih stroškov, od tega tožniku 9.311,05 EUR in v korist proračuna 2.125,16 EUR.

5.Prva toženka v pritožbi navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je v obrazložitvi obsežno povzelo navedbe strank in ugotovitve dokaznega postopka (predvsem ugotovitve izvedencev), ni pa opravilo subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno podlago. Posamezne dokaze je ocenjevalo zgolj skozi "oči" izvedenca in jih ni samostojno pretreslo, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Dokazovanje z izvedencem je samo eno izmed dokaznih sredstev in ga je treba obravnavati ločeno od ostalih dokazov. Prva toženka povzema izvedensko mnenje izvedenca D. D. in njegovo pisno dopolnitev, ponavlja svoje pripombe zoper izvedensko mnenje, podane v vlogi z dne 3. 7. 2022, ter opozarja, da je na podlagi teh pripomb predlagala postavitev drugega izvedenca. Pri tem predlogu vztraja. Pridobitev novega izvedenskega mnenja je nujna, saj se izvedensko mnenje izvedenca D. D. ne sklada ne z izpovedmi prič, ne s predloženo medicinsko dokumentacijo in ne s strokovnim mnenjem mag. E. E., dr. med., specialistke nevrologije, ki je prav tako izvedenka nevrološke stroke. Imenovanje novega izvedenca je nujno tudi zato, ker je izvedensko mnenje v tem postopku usodnega pomena za izid pravde, pri čemer gre za težko strokovno vprašanje in so zato podana znanstvena tveganja. Ker sodišče ni sledilo predlogu prve toženke za postavitev novega izvedenca, so ostala strokovna vprašanja glede zdravstvenega stanja pokojne oziroma njene zmožnosti razsojanja nerazrešena. Sodišče je svojo odločitev oprlo le na mnenji izvedencev, pri tem ni upoštevalo, da vsi ostali dokazi kažejo ravno nasprotno. Tako je spregledalo, da so prva toženka, notar in patronažni sestri povedali, da je bila zapustnica v dobrem mentalnem stanju, pogovorljiva in da je razumela pomen svojih dejanj. Notar je jasno povedal, da v primeru suma v razsodnost pokojne ne bi dopustil sklenitve pogodbe. Tudi priložena medicinska dokumentacija jasno kaže, da je bila zapustnica v obdobju podpisa sporne pogodbe v fazi izboljšanja in da ni bilo zaznati nekih resnejših motenj delovanja možganov. Ker sodišče tega ni upoštevalo, je zmotno ugotovilo dejansko stanje o razsodnosti pok. B. B. in nepravilno uporabilo materialno pravo (86. člen Obligacijskega zakona - OZ).

6.Tožnik je odgovoril na pritožbo prve toženke in predlagal njeno zavrnitev.

7.Vloge prve toženke, vložene 26. 2. 2025, in tej vlogi priloženega izvedenskega mnenja z dne 13. 2. 2025 pritožbeno sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, saj sta bila predložena po izteku pritožbenega roka.

8.Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba prve toženke pa je neutemeljena.

O pritožbi prve toženke

Odločitev sodišča prve stopnje, da je pogodba o preužitku, ki je bila 2. 9. 2016 v obliki notarskega zapisa sklenjena med pokojno B. B. kot preužitkarico in prvo toženko kot prevzemnico, nična, temelji na ugotovitvi, da B. B. ob sklenitvi pogodbe ni bila razsodna.

O procesnih kršitvah in pritožbeni obravnavi

9.Višje sodišče je zadevo obravnavalo na seji senata 28. 8. 2025.

10.Ob obravnavi je ugotovilo, da izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve opredelilo pravna izhodišča, v nadaljevanju povzelo izpovedi strank in prič ter vsebino izvedenskih mnenj, iz obrazložitve sodbe pa je razvidno, da je odločitev oprlo zlasti na izvedenski mnenji, ki ju je ocenilo za skladni, popolni, strokovni in pravilni. Takšni razlogi so zadostni, da omogočajo preizkus, ali je sodba v procesnem, dejanskem in pravnem pogledu pravilna ali nepravilna.

11.Pritožbeno sodišče pa je pritrdilo pritožbeni graji prve toženke, da dokazna ocena izvedenih dokazov, na kateri temelji zaključek o nerazsodnosti pok. B. B. ob sklenitvi pogodbe o preužitku, ni opravljena skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Dokazna ocena izpovedi strank je izostala, medtem ko je dokazna ocena izvedenskih mnenj nezadostna, saj se sodišče v njej ni soočilo s pripombami prve toženke glede njune popolnosti, strokovnosti, prepričljivosti in medsebojne skladnosti.

12.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da gre za procesno kršitev, ki jo je glede na njeno naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, je razpisalo pritožbeno obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP). Na pritožbeni obravnavi je ponovilo dokaze z zaslišanjem strank in obeh izvedencev (peti odstavek 348. člen ZPP). Dokazna ocena izpovedi zaslišanih prič je bila zadostna, tako kot sodišče prve stopnje pa tudi višje sodišče ni podvomilo v verodostojnost nobene od prič, zato ponovitev teh dokazov ni bila potrebna.

Pravna izhodišča

13.Sodišče prve stopnje je pri odločanju izhajalo iz pravilnega materialnopravnega stališča, da je eden od temeljnih elementov za veljavno sklenitev pogodbe poslovna sposobnost strank, torej sposobnost, da stranka sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v obligacijskih razmerjih. Podlaga poslovne sposobnosti je sposobnost razsojanja, pri kateri gre za (dejansko) sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, je neobstoječa (nična), saj v primeru, da ena od pogodbenih strank ne more oblikovati pravno relevantne volje za sklenitev pogodbe, ne more priti do soglasja volj pogodbenih strank (15. člen OZ).

O medicinski dokumentaciji

14.Iz medicinske in listinske dokumentacije izhajajo naslednja dejstva in podatki, na katere so se sklicevale stranke in izvedenca in ki predstavljajo okvir za presojo razsodnosti pokojne B. B. ob sklenitvi pogodbe o preužitku:

-V decembru 2015 je bil pokojni diagnosticiran tumor (glioblastom) v temporo-parientalno-okcipitalnem predelu leve polovice možganov, potem ko je bila mesec dni pred tem neorientirana, upočasnjena, psihoorgansko spremenjena, pozabljiva in ni smiselno govorila. - 4. 1. 2016 je bila operirana, ob odpustu iz bolnišnice je bila izboljšana. - V začetku februarja 2016 sta bila ugotovljena ponovitev in napredek tumorja, po ureditvi zdravljenja se je stanje izboljšalo. - Spomladi 2016 se je zdravstveno stanje pokojne zopet poslabšalo. - 17. 5. 2016 je bila osebno pregledana pred invalidsko komisijo prve stopnje (IK), pri čemer je bilo ugotovljeno, da ne hodi sama. Delovala je zmedeno, ni bila krajevno in časovno orientirana, ni prepoznala leve in desne strani ter prstov rok, motila se je pri nekoliko težjih vprašanjih. - Od 22. 6. 2016 do 5. 7. 2016 je bila hospitalizirana na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OI Ljubljana) zaradi znižane koncentracije trombocitov v krvi. - 18. 7. 2016 se je prva toženka zglasila na centru za socialno delo (CSD) in pri tem navajala, da je njena mama imela možganski tumor, zaradi česar je nepokretna, komunikacija je otežena, prav tako razumevanje. - 22. 7. 2016 je prva toženka na CSD navedla, da je glede mame treba začeti postopek za odvzem poslovne sposobnosti, saj je od medicinske sestre izvedela, da je mamin partner prišel na obisk z gospodom z modro mapo in je mama nekaj podpisala, pri čemer ji ne zna povedati, kaj je podpisala. - V zahtevi za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z dne 25. 7. 2016 je bilo navedeno, da pokojna ne potrebuje stalnega nadzora zaradi psihične prizadetosti. - 3. 8. 2016 je prva toženka na CSD povedala, da se je mamino stanje v zadnjih dneh zelo izboljšalo, z njo želi podpisati pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter meni, da v tem trenutku skrbništvo ni potrebno. - 30. 8. 2016 je bila pokojna ob kontrolnem pregledu ležeča na vozičku, sama se je težko posedala in ni bila zmožna samostojne hoje. - 2. 9. 2016 je bila sklenjena pogodba o preužitku. - 7. 9. 2016 je bilo ob pregledu na OI Ljubljana navedeno, da je nepokretna. Očitnih nevroloških izpadov ne ugotavljajo, najverjetneje gre za hudo atrofijo kvadricepsov ob dolgotrajnem ležanju. - 22. 9. 2016 je bilo ob pregledu na OI Ljubljana zapisano, da je anamneza pokojne nekoliko nezanesljiva. Sprejeta je bila v bolnišnico in je bila hospitalizirana do 7. 10. 2016. - 25. 10. 2016 je pokojna napisala lastnoročno oporoko. - 24. 11. 2016 je bila pokojna pregledana na Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Soča (URI Soča), na pregled je prišla v spremstvu prve toženke. Ob tem je bilo zapisano, da je šla skozi kemoterapijo, ki jo je nadaljevala septembra 2016, oktobra pa se je stanje poslabšalo. Zadnja dva meseca je doma samo še ležala in je potrebovala pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih. Med pregledom je bila ležeča, trudila se je sodelovati, za pretekle dogodke je bila amnestična in izrazito disfazična. Opazno je bilo moteno razumevanje za preprosta navodila, slabše se je odzivala na ponovljeno demonstracijo. Evidentne so bile motnje vzdrževanja pozornosti, slabša je bila časovna in krajevna orientiranost, motene so bile izvršilne sposobnosti. Šlo je za izrazit upad kognitivnih funkcij. Težave je imela s prepoznavanjem predmetov, ugotovljene so apraksija, parafazija, neologizmi, besedna solata in izrazito slaba prepoznava črk. Opisane funkcijske spremembe so opažene zadnja dva meseca. Pokojna se ni bila sposobna vključiti v proces rehabilitacije. - 11. 12. 2016 je bila osebno pregledana pred IK. Bila je nepokretna, normalno pogovorljiva, krajevno, časovno in osebnostno orientirana, svoje osnovne podatke je poznala. - 9. 2. 2017 je bila med pregledom na Kliniki Y. primerno pogovorljiva in vsestransko orientirana, prišlo je do izboljšanja funkcijskega stanja. - 13. 3. 2017 je bila ob obravnavi na Kliniki Y. le delno orientirana, imela je težave s preklicem besed in s pravilnim poimenovanjem, ni razumela kompleksnejših navodil, potrebovala je veliko ponavljanj in demonstracij. Na KPSS je zbrala 9/30 točk. Zapisano je bilo, da je spominski sistem oškodovan v vseh fazah in ne zagotavlja funkcionalnosti. - Pokojna je bila po opravljeni rehabilitaciji v URI Soča določeno obdobje še samostojno pokretna.

O izvedenskih mnenjih

15.Po zaslišanju izvedencev pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izvedenski mnenji izvedenca psihiatrične stroke F. F. in izvedenca nevrološke stroke D. D. jasni in popolni, v njiju ni notranjih nasprotij in pomanjkljivosti, prav tako si v bistvenih okoliščinah ne nasprotujeta med sabo. Izvedenca sta na pritožbeni obravnavi svoje ugotovitve in mnenji (ponovno) argumentirano pojasnila, prepričljivo odgovorila na vsa postavljena vprašanja ter s tem odstranila vsakršen dvom glede s strani prve toženke zatrjevanih pomanjkljivosti in nejasnosti.

16.Ne držijo navedbe prve toženke, da je izvedenec D. D. selektivno upošteval medicinsko dokumentacijo in da so njegove ugotovitve v nasprotju s to dokumentacijo. Izvedenec se je do dokumentacije, na katero prva toženka opozarja v pripombah na izvedensko mnenje in v pritožbi, izrecno opredelil v pisni dopolnitvi mnenja ter pojasnil, da ne vpliva na njegove ugotovitve. Pritožnica dvoma v pravilnost takšne presoje ne vzbudi. Iz navedbe v zahtevi za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo z dne 25. 7. 2016, da pokojna B. B. ne potrebuje stalnega nadzora zaradi psihične prizadetosti, ni razvidno njeno takratno duševno stanje, poleg tega je ta navedba v nasprotju z izjavami prve toženke iz istega obdobja. Ta je namreč še 22. 7. 2016 na CSD navajala, da bi bilo zoper njeno mamo treba začeti postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedba v izvidu z dne 7. 9. 2016, da pri pokojni ni očitnih nevroloških izpadov, in izvid z dne 30. 8. 2016 se nanašata na telesno stanje pokojne, ne na njeno kognitivno funkcioniranje. S sklicevanjem na odločbo CSD z dne 11. 4. 2017 se prva toženka v resnici opira na lastne izjave in ne na samostojne ugotovitve CSD. Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, pogovorljivost ter krajevna, časovna in osebnostna orientiranost pokojne, ki so bile ugotovljene (tudi) ob pregledu 11. 12. 2016, še ne izkazujejo tistih kognitivnih zmožnosti, ki so potrebne za veljavno sklenitev pogodbe o preužitku.

17.Več razlogov je, zakaj ne držijo pritožbene navedbe, da so ugotovitve izvedencev v nasprotju z izpovedmi prič C. C., G. G. in H. H. in da izpovedi teh prič vzbujajo dvom v strokovnost in prepričljivost izvedenskih mnenj. Prvič, dokazna tema vseh izvedenih dokazov je bila res ista (razsodnost pokojne), vendar priče in izvedenci niso izpovedovali oziroma se izrekali o istih pravno pomembnih dejstvih, s katerimi se ta dokazna tema zapolnjuje. Priče C. C., G. G. in H. H. so na podlagi lastnih zaznav izpovedovale o vedenju pokojne in svojih vtisih o njenih sposobnostih, medtem ko sta se izvedenca na podlagi teh in drugih podatkov o dejanskem funkcioniranju pokojne, zdravstvene dokumentacije ter strokovnih spoznanj nevrološke in psihiatrične stroke opredeljevala do spoznavnih zmožnosti pokojne in dometa njenega kognitivnega delovanja. Drugič, iz izpovedi prič G. G. in H. H. izhaja, da so bili njuni obiski pri pokojni kratkotrajni in usmerjeni predvsem v njeno zdravstveno oskrbo, komunikacija z njo pa je potekala pretežno o rutinskih, vsakodnevnih zadevah. Tretjič, priča C. C. je sicer izpovedal, da je preveril razumevanje pokojne in da se mu dvom v njeno poslovno sposobnost ni vzbudil, vendar se ni mogel spomniti, koliko časa je pogovor trajal niti o čem sta se s pokojno pogovarjala, prav tako ni navajal, da bi imel ustaljen postopek za preverjanje sposobnosti razsojanja. Šele vsebina razgovora pa bi razkrila, ali je bil ta usmerjen tako, da bi bilo iz odzivov pokojne mogoče sklepati na obstoj oziroma neobstoj njene razsodnosti. Ter četrtič in kot najbolj pomembno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nobena od zaslišanih prič - za razliko od obeh izvedencev - ni strokovnjak s področja duševnega zdravja niti ni usposobljena za prepoznavanje in vrednotenje kognitivnih primanjkljajev, za katere sta izvedenca pojasnila, da so tudi za strokovnjake večkrat težko zaznavni.

18.Prva toženka pravilnost izvedenskega mnenja izpodbija tudi s sklicevanjem na strokovno mnenje mag. E. E., dr. med., z dne 9. 5. 2023, da je bila pokojna B. B. 2. 9. 2016 zmožna razumeti, kaj sestavlja in podpisuje. V zvezi z njim pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena brez dvoma strokovnjakinja s področja nevrologije, vendar to samo po sebi še ne zadostuje za ugotovitev o prepričljivosti njenega konkretnega mnenja. V zvezi s tem pritožbeno sodišče kot pomembne izpostavlja naslednje okoliščine. Prvič, iz strokovnega mnenja ne izhaja, da bi mag. E. E. razpolagala z vso dokumentacijo, s katero sta razpolagala izvedenca (npr. izjavami prve toženke pred CSD v juliju 2016). Drugič, bistvena strokovna ugotovitev, da pri pokojni ni bilo prizadeto razumevanje, ni zadovoljivo obrazložena, saj ni časovno umeščena, hkrati pa se pri njej strokovnjakinja ne sooči niti s tisto dokumentacijo, s katero je razpolagala (pregled pred IK z dne 17. 5. 2016, izvid z dne 24. 11. 2016) in ki vsaj za določena obdobja zdravljenja zanesljivo izkazuje drugačno stanje. Tretjič, navedena ugotovitev je neskladna z izjavami same prve toženke, ki je glede pokojne v juliju 2016 na CSD navajala, da je komunikacija otežena, prav tako razumevanje, in v novembru 2016 na URI Soča, da se je njeno funkcionalno stanje v zadnjih dveh mesecih poslabšalo. Vse navedene okoliščine v takšni meri znižujejo strokovno vrednost mnenja mag. E. E., da s sklicevanjem na to mnenje prvi toženki ni uspelo vzbuditi dvoma v celovito in natančno strokovno presojo dveh sodno postavljenih izvedencev različnih strok.

19.Izvedenec D. D. je že v prvi pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja pojasnil, zakaj ne drži teza prve toženke, da sta stopnja in dinamika upadanja kognitivnih funkcij pri bolnikih, ki imajo daljše preživetje, ugodnejša kot pri bolnikih s krajšim preživetjem. Ob sklicevanju na raziskave bolnikov z glioblastomom je pojasnil, da ni povezave med upadom kognitivnih funkcij in dobo preživetja ter opozoril na dejavnike, ki so pri pokojni vplivali na prvega in drugo. Svoje ugotovitve je dodatno obrazložil med zaslišanjem na prvi stopnji in nato tudi pred pritožbenim sodiščem, ko se je skliceval na tri strokovne članke, objavljene v P. Prva toženka s strokovno nepodprto navedbo, da so kognitivne sposobnosti pacientov, ki živijo enkrat ali dvakrat dlje od običajnega, brez dvoma boljše, ter z zatrjevanjem domnevnih nekonsistentnosti v pojasnilih izvedenca, ki jih v izvedenskem mnenju dejansko ni, ne vzbudi dvoma v pravilnost izvedenčevih pojasnil.

O zmožnosti razsojanja pokojne B. B.

20.Izvedenec psihiatrične stroke F. F. je kot bistveno ugotovil, da je bilo pri pokojni B. B. ves relevantni čas zdravljenja opisovano precej izrazito nihanje kognitivnih funkcij. Približno tri mesece in pol pred podpisom pogodbe je bila na pregledu pred IK zmedena in povsem dezorientirana, dva meseca in pol po podpisu je bila na pregledu v URI Soča izrazito kognitivno oškodovana, v marcu 2017 pa je bila ugotovljena težka oblika kognitivne oškodovanosti. Glede na to lahko z veliko verjetnostjo ugotovi, da pokojna zaradi izrazitih sprememb kognitivnega funkcioniranja 2. 9. 2016 ni bila zmožna izraziti svoje volje, v bistveni meri ni bila sposobna razumeti vsebine pogodbe, ki jo je podpisala, in se v bistveni meri ni zavedala svojega vedenja in ravnanja.

21.Izvedenec nevrološke stroke D. D. je podrobno opisal značilnosti in potek bolezni glioblastom. Pojasnil je, katere višje nevrološke funkcije so nujne za sposobnost izražanja lastne volje, ter razložil, da ta sposobnost temelji na usklajenem delovanju spoznavnih funkcij in čustev. Izpostavil je, katere od teh funkcij so bile pri pokojni B. B. zaradi tumorja okrnjene, ter opisal dejavnike, ki so prispevali k neugodnemu poteku bolezni z vidika njenih spoznavnih sposobnosti. Pritrdil je mnenju izvedenca F. F., da pokojna ob sestavi pogodbe o preužitku ni bila sposobna razumeti vsebine pogodbe ter presoditi pomena in posledic njene sklenitve. Izvedenec je izključil možnost prehodnega izboljšanja spoznavnih funkcij v takšni meri, da bi bila pokojna sposobna razumeti vsebino in posledice pogodbe o preužitku, dopustil pa je možnost enostavnega pogovora zaradi hkratne neverbalne komunikacije ter zaradi ohranjene, čeprav zelo omejene, sposobnosti razumevanja, ki je izhajala iz takrat še neprizadete desne možganske poloble.

22.Pritožbeno sodišče je med zaslišanjem izvedencev razčistilo zaznano nasprotje med izvedenskimi mnenji, ko je izvedenec F. F. ugotovil, da je pri pokojni prihajalo do izrazitega nihanja kognitivnih funkcij, medtem ko je po razumevanju pritožbenega sodišča izvedenec D. D. možnost tovrstnih nihanj izključil. Nasprotje se je izkazalo za navidezno. Med zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje je izvedenec F. F. izpovedal, da je kognitivno funkcioniranje pokojne res zelo nihalo, vendar je generalno postopoma šlo navzdol, pred pritožbenim sodiščem je tudi on ocenil, da ni moglo priti do takšnega prehodnega izboljšanja kognitivnih funkcij, da bi bila sposobna razumeti vsebino, pomen in pravne posledice pogodbe o preužitku. Izvedenec D. D. pa je med zaslišanjem pred pritožbenim sodiščem pojasnil, da tudi sam dopušča nihanja, vendar v pozitivni smeri ne do takšne mere, da bi bila pokojna sposobna razumeti, da podpisuje pogodbo o preužitku, in se zavedati njenih posledic.

23.Pritožbeno sodišče ni prezrlo, da je bil izvedenec D. D. skeptičen do možnosti, da je bila pokojna po rehabilitaciji samostojno pokretna, čeprav je to dejstvo potrjeno z medicinsko dokumentacijo. Ker pa je hkrati izpovedal, da morebitna samostojna pokretnost pokojne na ugotovitve glede njenih kognitivnih zmožnosti ne vpliva, ker motorične funkcije niso povezane s kognicijo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da stališče izvedenca o zmožnosti pokojne za samostojno hojo za odločitev ni pomembno.

24.Prva toženka je ugotovitev izvedencev, da pokojna po hospitalizaciji v juliju 2016 ni bila več sposobna razsodne sklenitve pogodbe o preužitku, izpodbijala s sklicevanjem na svoje zaznave in neposredne zaznave zdravnikov, prič C. C., G. G. in H. H., ki naj bi vse izkazovale neokrnjene kognitivne funkcije pokojne v času sklenitve pogodbe. Ker je tudi izvedenec F. F. opozoril, da za časovno obdobje sklepanja pogodbe ne obstaja medicinska dokumentacija, ki bi objektivno in nedvoumno izkazovala kognitivno funkcioniranje pokojne, je sodišče prepričljivost zaključkov obeh izvedencev preverilo tudi s stališča teh dokazov.

25.V zvezi s tem najprej ugotavlja, da je pogodba o preužitku kompleksna pogodba, ki ima za preužitkarja pomembne in dolgoročne posledice. Z njeno sklenitvijo preužitkar ne le prenese lastninsko pravico ter izbere osebo, od katere bo prejemal s pogodbo dogovorjene dajatve in storitve, temveč lahko z njo bistveno vpliva na položaj svojih bližnjih, tako v času svojega življenja kot po njem. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi v ugotovitve izvedencev, da razsodna sklenitev takšne pogodbe zahteva usklajeno delovanje številnih višjih nevroloških funkcij, med drugim pozornosti, kratkoročnega delovnega in dolgoročnega eksplicitnega spomina, sposobnosti predvidevanja kratkoročnih in dolgoročnih posledic, čustev ter zmožnosti avtonomnega razumevanja in odločanja.

26.Iz predložene medicinske dokumentacije izhaja, da je bila pokojna tako maja 2016 kot novembra 2016, ko sta bila opravljena podrobnejša pregleda njenega kognitivnega funkcioniranja, hudo kognitivno oškodovana. Med drugim ni vedela, kje se nahaja, ni bila časovno orientirana, ni zmogla odgovoriti na zahtevnejša vprašanja, ni razumela kompleksnejših navodil, moteno pa je bilo tudi razumevanje enostavnih navodil. Poleg tega je iz izjav prve toženke, podanih pred CSD, razvidno, da je bilo še konec julija 2016 kognitivno funkcioniranje pokojne tako okrnjeno, da je menila, da jo je treba pred samostojnim sklepanjem pravnih poslov zaščititi z uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti.

27.Odgovoriti je treba še na vprašanje, ali je v obdobju od začetka avgusta do novembra 2016 prišlo do prehodnega izboljšanja kognitivnega funkcioniranja pokojne v takšni meri, da je bila na dan 2. 9. 2016 sposobna razumeti vsebino, pomen in posledice pogodbe o preužitku.

28.Pritožbeno sodišče se je do medicinske dokumentacije, ki jo izpostavlja prva toženka, in izpovedi prič C. C., G. G. in H. H. že opredelilo. Iz teh razlogov izhaja, da niti medicinska dokumentacija niti izpovedi prič ne dajejo zanesljive podlage za presojo dejanskega kognitivnega funkcioniranja pokojne oziroma dometa njenih kognitivnih zmožnosti v relevantnem obdobju. Še več, edini izvid, ki se v tem časovnem okviru dotika tega vprašanja, je izvid z dne 22. 9. 2016, v katerem je navedeno, da je bila anamneza pokojne nezanesljiva.

29.Navedbe prve toženke, da je bilo razumevanje pokojne v tem obdobju neokrnjeno, tako niso potrjene z nobenim objektivnim neposrednim dokazom, temveč temeljijo izključno na njeni izpovedi, ki se je izkazala za izrazito neverodostojno. V vlogi z dne 5. 10. 2022 je zatrjevala, da so bile kognitivne funkcije pokojne od poletja 2016 do leta 2018 zgledne, ob zaslišanju pa je izpovedala, da je pokojna od poletja 2016 vse razumela in vedela ter da ji je bilo vse jasno. Večkrat je izrecno zanikala kakršnakoli poslabšanja ali nihanja njenega funkcioniranja vse do leta 2018, ko naj bi se njeno stanje dokončno poslabšalo. Takšna izpoved je v očitnem nasprotju z ugotovitvami iz izvidov z dne 24. 11. 2016 in 13. 3. 2017, v katerih je bila ugotovljena huda kognitivna oškodovanost pokojne. Prav tako je v nasprotju z navedbami same prve toženke ob pregledu z dne 24. 11. 2017, ko je navajala, da so bile na pregledu zaznane funkcijske spremembe pri pokojni prisotne že v zadnjih dveh mesecih (torej tudi že septembra) pred pregledom. Izpoved prve toženke, da naj bi bilo zaznano stanje pokojne na pregledih posledica nahajanja v tujem okolju, je neprepričljiva, saj zgolj sprememba okolja ne more pojasniti tako izrazite in hude kognitivne oškodovanosti.

30.Prva toženka je resničnost svojih navedb skušala utemeljiti tudi z razlago domnevnega motiva pokojne za sklenitev pogodbe o preužitku. Vendar upoštevaje mentalno stanje pokojne konec julija 2016 ter oktobra in novembra 2016 ni mogoče slediti njeni izpovedi, da se je pokojna v začetku avgusta 2016 zavedla, da je tožnik želel med hospitalizacijo izkoristiti njeno oslabelost in ji podtakniti v podpis pogodbo; da je zato avtonomno sklenila, da bo že za časa življenja razpolagala s svojim premoženjem; da je ugotovila, da zaradi mladoletnosti vnukinje I. I. ne bo mogla razpolagati v njeno korist, kot je ves čas načrtovala, in se je zato odločila, da bo razpolagala v korist hčere; da se je zavedala, da mora za sklenitev pogodbe poskrbeti v času tožnikove odsotnosti ter da je nato na dan sklenitve pogodbe razumela vsebino pogodbe in bila sposobna predvideti njene kratkoročne in dolgoročne posledice. Takšnega niza zapletenih miselnih korakov, ki vključuje razumevanje pravnih možnosti, presojo različnih alternativ, časovno načrtovanje ravnanja in predvidevanje kratkoročnih ter dolgoročnih posledic pogodbe, pokojna zaradi organskih sprememb v možganih ni bila zmožna.

31.Prva toženka se neutemeljeno sklicuje na posamezne izvide, v katerih je navedeno, da je bila pokojna časovno, krajevno in osebnostno orientirana, neprizadeta, pogovorljiva ter da je smiselno odgovarjala na vprašanja. Zavedanje lastne identitete, pravilno umeščanje sebe v čas in prostor, sposobnost razumnega pogovora o svojem aktualnem stanju in vsakodnevnih stvareh ter zmožnost smiselnega odzivanja na verbalne in neverbalne vzpodbude sogovornika še ne izkazujejo ravni kognitivnega funkcioniranja, ki je potrebno za premišljeno in razumno sklenitev pogodbe o preužitku. Takšne zapise zdravstvenega osebja je treba presojati tudi ob upoštevanju dejstva, da se je pokojna zdravila zaradi življenjsko ogrožajoče bolezni, zaradi česar je bila strokovna pozornost prvenstveno usmerjena v obravnavo te bolezni, ocena pokojničinih zmožnosti pa opravljena skozi prizmo te bolezni. Tudi sposobnost sodelovanja v postopku rehabilitacije sama po sebi ne izkazuje razsodnosti pokojne, saj so miselne zmožnosti, potrebne za razumevanje in sledenje navodilom v rehabilitacijskem procesu, kvalitativno drugačne in bistveno nižje od tistih, ki so potrebne za razumevanje pogodbenih določil, presojo njihovih posledic in sprejemanje premišljenih odločitev. Enako velja za opravljanje rutinskih, dnevnih opravil, ki naj bi jih bila pokojna po izpovedi prve toženke ponovno zmožna opravljati od marca 2017 dalje.

32.Ni res, da je bila pokojna B. B. v času sklenitve pogodbe o preužitku v fazi izboljšanja zdravstvenega stanja. Gledano potek zdravljenja kot celoto je poleti 2016 nastopilo poslabšanje, ki je po besedah same prve toženke na pregledu z dne 24. 11. 2016 trajalo tudi oktobra in novembra 2016, ko je bilo (za razliko od marca 2017) ugotovljeno, da pokojna ni zmožna sodelovanja v rehabilitaciji.

33.Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje dokaznemu zaključku sodišča prve stopnje, da pok. B. B. ob sklepanju pogodbe o preužitku ni bila sposobna razumeti vsebine in pomena sklenitve takšne pogodbe niti njenih (kratkoročnih in dolgoročnih) posledic.

Posebej o ponovitvi dokaza z izvedencem

34.V skladu z utrjenim stališčem sodne prakse sta razloga za imenovanje novega izvedenca v postopku dva. Prvi je opredeljen v drugem in tretjem odstavku 254. člena ZPP, skladno s katerima se potreba po mnenju drugih izvedencev pojavi šele, če/ko so v mnenju (enega ali več izvedencev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, z dopolnitvijo mnenja ali z dodatnimi raziskavami. Drugega dopušča sodna praksa in je podan takrat, ko kljub jasnosti, popolnosti in konsistentnosti izvedenskega mnenja obstaja realno znanstveno tveganje za napako oziroma utemeljen dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja.

35.Kot izhaja iz dosedanje obrazložitve, v konkretnem primeru ni podan noben od navedenih razlogov. Pritožbeno sodišče je z zaslišanjem izvedencev odpravilo vse pomanjkljivosti, nejasnosti in (navidezna) nasprotja v izvedenskih mnenjih, prva toženka pa z dokazi, na katere se je sklicevala, ni uspela vzpostaviti tehtnih pomislekov oziroma razumnega dvoma v njuno pravilnost. Pritožbeno sodišče tem razlogom dodaja le še opozorilo, da ugotovitev, da pokojna ob sklenitvi pogodbe o preužitku ni bila zmožna razsojanja, ne temelji le na enem izvedenskem mnenju, temveč na celoviti presoji vseh predloženih dokazov, vključno z mnenji dveh izvedencev, ki sta vsak s stališča svoje stroke prišla do enakega spoznanja.

36.Strokovna vprašanja so torej razrešena, okoliščine primera ne vzbujajo dvoma v pravilnost izvedenskih mnenj. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokaz s postavitvijo novega izvedenca, je zato pravilna.

O pritožbi tožnika

37.Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v izreku sodbe pri odreditvi izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah ID znak parcela 000 1034/17 in ID znak parcela 000 1034/18 napačno in v nasprotju s tožbenim zahtevkom opredelilo ID osnovnega položaja nepremičnin (vknjižene lastninske pravice) namesto ID pravice/zaznambe (vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve).

38.Tožnik utemeljeno graja tudi odločitev o stroških. Utemeljene so njegove navedbe: da mu je sodišče prve stopnje za zastopanje na prvem naroku namesto 1.500 točk nepravilno priznalo le 750 točk; da je nepravilen izračun stroškov odvetniškega zastopanja; da mu sodišče neutemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na naroke iz Grosupljega v Ljubljano in stroškov sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ter da pri odmeri stroškov ni upoštevalo stroškov izvedenca nevrološke stroke.

39.Stroški odvetniških storitev namesto priznanih 7940 točk znašajo 8690 točk (dodatnih 750 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo ), skupaj z materialnimi stroški v višini 96,9 točke pa 8786,9 točke. To ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 5.272,14 EUR, povišano za 22 % DDV pa 6.432,01 EUR. Temu znesku je pritožbeno sodišče prištelo še stroške kilometrine za prihod pooblaščenca iz Grosupljega v Ljubljano na šest narokov (98,04 EUR) in stroške sodne takse v višini 2.781 EUR. Skupni znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, tako namesto 3.678 EUR znaša 9.311,05 EUR.

40.Ker je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2728/2021 z dne 4. 10. 2021 oproščen plačila stroškov izvedenca ustrezne stroke, mora tožena stranka poleg stroškov izvedenca nevrologa v znesku 1.214,02 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani povrniti tudi stroške izvedenca psihiatrične stroke v znesku 911,14 EUR. Skupni znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, tako namesto 1.214,02 EUR znaša 2.125,16 EUR. Tožena stranka mora obveznost povrnitve stroškov izpolniti na način, ki je razviden iz izreka sklepa.

Odločitev pritožbenega sodišča in stroški pritožbenega postopka

41.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. in 2. alineji V. točke izreka spremenilo tako, da je navedbo ID osnovnega položaja zamenjalo z navedbo ID pravice/zaznambe (prepovedi odtujitve in obremenitve), ter v VI. točki izreka tako, da je znesek 3.687 EUR nadomestilo z zneskom 9.311,05 EUR in znesek 1.214,02 EUR z zneskom 2.125,16 EUR (peta alineja 358. člena ZPP), hkrati pa je uredilo način izpolnitve obveznosti povrnitve stroškov. Pritožbo prve toženke je zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

42.Tožnik je v pritožbenem postopku v celoti uspel, prva toženka pa je v pritožbenem postopku v celoti propadla. Prva toženka zato svoje stroške pritožbenega postopka krije sama, hkrati pa mora tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka in proračunu stroške dopolnitve izvedenskih mnenj.

43.Za potrebne stroške tožnika pritožbeno sodišče šteje: 250 točk za sestavo pritožbe, 1875 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 1875 točk za zastopanje na pritožbeni obravnavi, 40 točk zaradi odsotnosti iz pisarne zaradi udeležbe pooblaščenca na tej obravnavi in 100 točk za trajanje pritožbene obravnave ter 51,4 točk za materialne stroške. Skupno je torej prva toženka tožniku dolžna povrniti 4191,4 odvetniške točke, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 3.068,10 EUR, skupaj s stroški kilometrine zaradi prihoda pooblaščenca iz Grosupljega v Ljubljano v višini 16,34 EUR pa 3.084,44 EUR.

44.Na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani mora prva toženka povrniti 278 EUR za dopolnitev mnenja izvedenca psihiatrične stroke in 278 EUR za dopolnitev mnenja izvedenca nevrološke stroke. Način izpolnitve obveznosti je določen v izreku sklepa.

45.V primeru zamude pri povrnitvi naloženih stroškov pritožbenega postopka mora prva toženka plačati tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

-------------------------------

1Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Dsp 6/2018 z dne 6. 11. 2018, Cp 7/2024 z dne 7. 3. 2024 in Cp 10/2024 z dne 3. 4. 2024.

2Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 176/2018 z dne 6. 12. 2018 in II Ips 193/2016 z dne 27. 1. 2016.

3Izvedenec F. F. je med zaslišanjem na prvi stopnji pojasnil, da je onkolog 7. 9. 2016 ocenjeval splošni nevrološki status (če je prišlo do kakršnegakoli nevrološkega izpada, recimo parez, paraliz), ni pa se opredeljal do kognitivnega funkcioniranja, torej do spomina, pozornosti, koncentracije, delovnega spomina.

4Med te funkcije spadajo prepoznavanje glasov in simbolov, pozornost, razumevanje vsebine pogodbe, kratkoročni delovni spomin, dolgoročni eksplicitni spomin, presoja pomena in posledic pogodbe, vpliv čustev, sprejem odločitve ter sposobnost branja in pisanja.

5Govorne motnje (predvsem razumevanje) že ob začetku bolezni, ponovitev glioblastoma že po mesecu dni, radioterapija in kemoterapija, ki sta se začeli več kot šest mesecev pred podpisom sporne pogodbe, visoki odmerki kortikosteroidov, redno jemanje antiepileptikov, depresija, slaba pokretnost ter odvisnost od tuje pomoči.

6Iz te sicer izhaja, da ni šlo za velike razdalje in da je pokojna pri hoji večinoma uporabljala hojico.

7Ob pregledu z dne 13. 3. 2017 je na KPSS zbrala 9/30 točk, kar po izpovedi izvedenca F. F. ustreza zelo hudi obliki demence.

8

9

Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 48/2021 z dne 18. 8. 2021 in II Ips 78/2023 z de 21. 8. 2024.

Lastno zaslišanje, določena medicinska dokumentacija, izpovedi prič C. C., G. G. in H. H. ter strokovno mnenje mag. E. E.

Tožnik ni bil oproščen plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji, temveč mu je bilo odobreno njeno obročno plačilo.

Takšna odmera točk izhaja iz obrazložitve sodbe in ji nobena stranka ni nasprotovala.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 15, 564 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/2, 254/3, 347, 347/2, 348, 348/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.