Jedro

Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških obeh strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 75.872,695, SIT s pp. V 2. točki izreka je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in naložilo tožeči stranki, da mora toženi stranki plačati 89.058.240,00 SIT s pp. V 3. in 4. točki izreka naložilo tožeči stranki, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 2.606.900,00 SIT in da tožeča stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. V pritožbi navaja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke glede lastništva 340 delnic, ki naj bi jih tožeča stranka kupila od tožene stranka, oprlo na vpisnico za 340 delnic, iz katere naj bi izhajalo, da je ona vpisala 340 delnic iz IV. emisije. Iz trditev same tožene stranke in njenih listin pa izhaja, da naj bi tožeča stranka kupila že izdane delnice, ki jih je tožene stranke predhodno pridobila od podjetja T.. Že izdane delnice pa se lahko prenašajo le na podlagi indosamenta. Pri tem pa tožena stranka ni izkazala, da so bile te delnice sploh izdane, niti da so bile z indosamentom prenešene najprej na toženo stranko in potem na tožečo stranko. Zato tudi domnevni vpis nje kot delničarja v delniško knjigo tožene stranke ni imelo podlage. Sodišče prve stopnje se tudi nepravilno sklicuje le na določbe ZOR. Upoštevati bi moralo tudi določbe ZPPSL, saj po začetku stečajnega postopka tožena stranka ne more več tožeči stranki izročiti delnic.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožbena zahtevka obeh strank izvirata iz Pogodbe o prodaji delnic tožene stranke z dne 28.12.1995 (A10). Iz navedene pogodbe izhaja, da se je tožeča stranka zavezala kupiti od tožene stranke 340 navadnih delnic IV. emisije na ime, z nominalno vrednostjo 15.000,00 SIT za delnico, po ceni 261.936,00 SIT za delnico (1. člen), v skupni višini 89.058.240,00 SIT (2. člen). Tožena stranka pa se je zavezala vpisati lastništvo tožeče stranke za toliko delnic v delniško knjigo v 3 dneh od prejema plačila (3. člen). Dejstvo je, da tožeča stranka zgoraj navedene kupnine za delnice ni plačala v celoti, pač pa je plačala le znesek 70.000.000,00 SIT. Tožeča stranka je v svoji tožbi trdila, da ji tožena stranka ni nikoli izročila delnic, niti ji o tem ni dala kakšnega drugega potrdila, niti ni vpisana kot delničar tožene stranke pri Klirinško depotni družbi. Trdila je tudi, da ni izkazano, da je tožena stranka IV. emisijo delnic realizirala, saj v sodnem registru ni priglasila povečanega kapitala iz te emisije. Z začetkom stečaja nad njo pa tega ni več sposobna izpolniti. Zato je prišlo do razveze pogodbe in ji je tožena stranka dolžna vrniti že plačani znesek 70.000.000,00 SIT oz. ga je upravičena pobotati z nasprotnim zahtevkom tožene stranke iz naslova kreditih pogodb. Tožena stranka pa v svoji nasprotni tožbi glede iste pogodbe trdila, da jo je izpolnila, saj je tožečo stranko vpisala v delniško knjigo, kot lastnico vseh 340 delnic. Zato tožeči stranki ni ničesar dolžna vrniti, pač pa je tožeča stranka dolžna izpolniti pogodbo in plačati preostalo kupnino v višini 19.058.240,00 SIT. Pri tem je najprej trdila, da navedena pogodba predstavlja vpisno pogodbo, po kateri je tožeča stranka dolžna vplačati delnice iz IV. emisije, torej da gre za pogodbo o pridobitvi delnic v okviru primarnega trga. Potem pa je te trditve spremenila in navedla, da je s pogodbo toženi stranki prodala lastne delnice, ki jih je predhodno sama kupila v okviru sekundarnega trga od T.. Držijo pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da zgoraj navedena pogodba vsebinsko predstavlja vpisno pogodbo, po kateri je tožeča stranka pridobila delnice tožene stranke v okviru primarnega trga, saj je v nasprotju z izrecnimi trditvami same tožene stranke, kaj takega pa tudi ne izhaja iz same pogodbe. Sodišče prve stopnje je pri tem tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je sklicevalo na določbo 220. člena ZGD. Ta določba namreč nalaga delničarju obveznost vplačati nominalni znesek vpisanih delnic na račun družbe, kar pa je v tem primeru mnogo nižji od vtoževanega zneska, oz. bi bil že vplačan glede na delno izpolnitev pogodbe, če bi šlo za pogodbo v okviru primarne emisije.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Delnica je alikvotni del osnovnega kapitala delniške družbe (1. odst. 169. člena ZGD). Vsebina delnice pa so članske pravice, ki so zagotovljene delničarjem kot imetnikom delnic z zakonom in statutom delniške družbe (171. člen ZGD). Članske pravice iz delnic nastanejo šele z vpisom ustanovitve delniške družbe v sodni register, članske pravice pri delnicah, ki se nanašajo na povečanja osnovnega kapitala pa z vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register (315. člen ZGD). Materialnopravna predpostavka za nastanek članskih pravic iz delnic je torej vpis delniške družbe v sodni register oz. vpis povečanja osnovnega kapitala. Delnica je tudi vrednostni papir, s katerim je možno prenašati članske pravice. Delnica kot vrednostni papir pa ima le deklaratorno naravo, saj članske pravice nastanejo neodvisno od samega vrednostnega papirja (z vpisom družbe oz. povečanega osnovnega kapitala v sodni register). Hkrati pa to velja tudi v obratni smeri, torej, da sam vrednostni papir ne daje članskih pravic, če delniška družba ni vpisana oz. če ni vpisano povečanje osnovnega kapitala v sodni register. Zato je dopusten in veljaven promet z delnicami tudi, če niso izdane v fizični obliki in so drugačne pritožbene trditve zmotne. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.

Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost, s tem, da je toženo stranko vpisala v delniško knjigo, kot lastnico 340 delnic iz IV. emisije. Neugotovljeno pa je ostalo dejstvo, ali so v tem obsegu sploh obstajale članske pravice torej, ali imajo te delnice, ki se sicer vodijo v delniški knjigi kritje, v vpisanem osnovnem kapitalu. Izdaja in prenos novih deležev pred vpisom osnovnega kapitala je namreč prepovedano (317. člen). Tožeča stranka je podala trditve v to smer. Iz dokazov, ki jih je je sodišče prve stopnje že opravilo, pa tega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Iz prospekta IV. emisije delnic iz avgusta 1993 (B/16) namreč izhaja, da se je tožena stranka odločila izdati delnice zaradi uresničitve njenega sklepa o povečanju osnovnega kapitala za 175.500.000,00 SIT. Tožena stranka je navedla, da je povečala osnovni kapital na 340.000.000,00 SIT iz IV. emisije s sklepom skupščine z dne 30.11.1995, ki pa ni vpisan v sodni register. V sodnem registru vpisan osnovni kapital pa znaša 266.185.000,00 SIT (061 10402200).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo v celoti (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali se osnovni kapital, ki je vpisan v sodnem registru nanaša na delnice, ki so predmet zgoraj navedene pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev pa ponovno odločiti ali je bila zgoraj navedena pogodba veljavno sklenjena, ali je bila izpolnjena in za katero stranka iz nje izhajajo obveznosti.