Jedro

Če pritožnik ni vedel, kaj pomeni v pravnem pouku „to sodišče“, bi se o tem lahko pravočasno prepričal pri sodišču, ki je sklep izdalo in mu ga poslalo. Pritožnik pa tudi ni uspel izpodbiti pravilnih razlogov sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru očitno ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj je tožeča stranka „napako“ ponovila večkrat. Iz navedenega sledi, da je napako treba pripisati malomarnemu delu pritožnika, ne pa očitni pomoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 470/2015 z dne 14. 12. 2015. 2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev postopkovnih določb ter predlagala, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in spremeni, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je stroške sodne takse po odmeri sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je prejelo pritožbo tožeče stranke po izteku 15 dnevnega roka za pritožbo (prvi odstavek 112. člena ZPP), česar tožeča stranka ne izpodbija. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka poslala sporno vlogo priporočeno po pošti na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. 1. 2016 (rok za pritožbo se je iztekel 20. 1. 2016), le to pa jo je prejelo 20. 1. 2015 in jo poslalo pristojnemu sodišču v reševanje z dopisom z dne 21. 1. 2016. V pritožbi tožeča stranka priznava, da je sporno pritožbo vložila na Okrožno sodišča v Ljubljani, pri tem pa po eni strani navaja, da je razlog zamenjava besed „Kranj“ in „Ljubljana“ pri prepisovanju v tajništvu. Po drugi strani pa, da je bila nevednost stranke razlog za napako, ker v pravnem pouku sklepa ne piše, da je treba vložiti pritožbo na Okrožno sodišče v Kranju, pač pa le pri „tem sodišču“, to pa naj bi bil očiten obid zakonskih določb, ki jih sodišče uporablja v pravnem pouku vsakokratne odločbe. Trdi tudi, da je povsem nerazumljivo, zakaj sodišče v Ljubljani, ko je prejelo pritožbo, le te ni pravočasno, še isti dan poslalo pristojnemu sodišču v Kranju.

5. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ki je odvetnik ali ki ima opravljen pravniški državni izpit, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da vložitve pritožbe na Okrožno sodišče v Ljubljani namesto na Okrožno sodišče v Kranju ni mogoče pripisati niti nevednosti niti očitni pomoti vložnika. Če pritožnik ni vedel, kaj pomeni v pravnem pouku „to sodišče“, bi se o tem lahko pravočasno prepričal pri sodišču, ki je sklep izdalo in mu ga poslalo. Pritožnik pa tudi ni uspel izpodbiti pravilnih razlogov sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru očitno ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj je tožeča stranka „napako“ ponovila večkrat. Ne le na pisemski ovojnici, tudi v pritožbi je navedla kot pristojno sodišče, na katero naslavlja pritožbo, napačno sodišče in sicer „Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 10000 Ljubljana“. Pa tudi pri navedbi sodbe, zoper katero se vlaga pritožba (1. točka 335. člena ZPP) je zapisala, da vlaga pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 470/2015 z dne 14. 12. 2015, torej je navedla opravilno številko druge zadeve, saj se ne vodi en vpisnik za vsa sodišča, pač pa vodi vsako sodišče svoj Pg vpisnik, v katerega se vpisujejo zadeve tega sodišča po vrsti. Iz navedenega sledi, da je napako treba pripisati malomarnemu poslovanju tožeče stranke, ne pa očitni pomoti. Drugačne pritožbene niso utemeljene. Zato sodišče nima nobene pravne podlage za domnevo, da je bila pritožba vložena pravočasno. Ker je bila v skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP pritožba vložena prepozno, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).

6. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), z ustrezno stroškovno posledico pritožbenega neuspeha (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).