Jedro

Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka po predlogu z dne 31. 1. 2022 (p.d. 349) v delu, ki se nanaša na plačilo odvetniških storitev v zadevah pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, v znesku 1.701,36 EUR oziroma skupaj z DDV v znesku 2.075,66 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, in sicer v delu, v katerem sodišče soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, ki se nanašajo na plačilo odvetniških storitev v zadevah pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, ni podalo. Predlagal je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se poda soglasje tudi za stroške, za katere iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče zanje soglasja ne podaja.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje za plačilo stroškov, ki se izplačujejo kot stroški stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, in sicer v višini, kot je bila izkazana v posameznih pravdnih zadevah. Pojasnilo je, zakaj v vseh pravdnih zadevah ni priznalo vseh stroškov ter zakaj ne v višini, kot jo je predlagal upravitelj v predlogu za plačilo stroškov stečajnega postopka z dne 31. 1. 2022. 5. Po določbi 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Upniku po izrecni zakonski določbi pravica do pritožbe sicer ni omejena, vendar pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka kljub temu nima. Potrebno je namreč izhajati iz namena odločanja o plačilu stroškov stečajnega postopka in iz legitimacije za vložitev predloga za izdajo soglasja sodišča k plačilom stroškov stečajnega postopka.

6. Iz določbe 357. člena ZFPPIPP izhaja, da je upravičen predlagatelj za izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka upravitelj. Po določbi 357. člena ZFPPIPP sme namreč upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Tudi o predračunu stroškov stečajnega postopka sodišče odloča na upraviteljev predlog (prim. 356. člen ZFPPIPP). To izhaja tudi iz splošne določbe 353. člena ZFPPIPP. Upnik torej ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.

7. Situacija, ki je nastala v tem stečajnem postopku, je analogna situaciji, ko upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni predlagatelj za izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo (vseh) stroškov stečajnega postopka (prim. VSL sklep Cst 456/2014 z dne 14. 10. 2014, VSL sklep Cst 167/2015 z dne 24. 3. 2015, VSL sklep Cst 733/2016 z dne 22. 11. 2016, VSL sklep Cst 200/2020 z dne 18. 6. 2020).

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbo upnika kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.